Grajenje vzdržljivosti zdravstvenega sistema

Medijska hiša Delo letošnjo poslovno kampanjo Grajenje vzdržljivosti zdravstvenega sistema zaključuje z današnjo poslovno konferenco, ki jo organiziramo v sodelovanju s soorganizatorko GZS in programskim partnerjem Inštitutom za strateške rešitve.



Zdravje je najpomembnejše v človeškem vrednotnem sistemu, to kažejo tudi raziskave, je v pozdravnem nagovoru dejal Andrej Kren, direktor medijske hiše Delo. Tudi mladi so zdravje postavili na prvo mesto v svojem vrednotnem sistemu. »To smo občutili v preteklem letu in pol, ko nam je epidemije prinašala bolezni. Nespretna komunikacija nekaterih vladnih govornikov je povzročila, da se je nezaupanje ljudi poglobilo. Mediji doživljamo neupravičene napade nekaterih politikov, čeprav večinsko podpiramo cepljenje, objavljamo stališča strokovnjakov, zakaj so koristi cepljenja prevladujoče. Žal tudi to ne pomaga, saj smo še vedno priča širjenju teorije zarot, ki jim mnogi verjamejo namesto, da bi prisluhnili pričevanju tistih, ki so preboleli covid. Želim vam, da ostanete zdravi,« je še dejal Kren.

V uvodnem nagovoru soorganizatorja GZS je Igor Zorko, predsednik Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS, med drugim poudaril, da je zanimanje za nadgradnjo trenutnih sistemov in digitalizacijo zelo veliko. Vendar nobena od sprememb ne pride sama od sebe. »V Sloveniji imamo dober zdravstveni sistem, ki ga moramo digitalno prestrukturirati. Digitalna transformacija pa prinaša izziv, kot je zdravje na daljavo (imamo dobre primere tega v Sloveniji), treba je zagotavljati podporo pametnim bolnicam, drugačnim načinom zdravljenja in nič od tega ni možno naresti brez sodelovanja vseh deležnikov.«

Kot je še spomnil Zorko, so na GZS vzpostavili skupino za e-zdravje, kjer različni deležniki sodelujejo pri pripravi določenih predlogov in uporabe tehnologije v zdravstvenem sistemu. Te predloge treba implementirati, to pa pomeni spremembo, ki pa je problem oziroma pritisk na vse tiste, ki morajo spremembo razumeti in vpeljati. Digitalizacija je ogromna sprememba in jo treba poosebiti in uporabiti na pametni način. Vse podatke moramo zbrati in uporabiti za skrajševanje čakalnih vrst, boljši zdravstveni sistem, je dejal Zorko in dodal, da je treba z novimi tehnologijami stalno izobraževati zaposlene v zdravstvenem sistemu in paciente. »Skupina za e-zdravje je pred pol leta pripravila priporočila za digitalno strategijo. Samo skupaj z domačim znanjem, domačimi podjetji in zdravstvenimi delavci lahko vzpostavimo boljši zdravstveni sistem, da bomo lahko boljše živeli.«

Programski partner, Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, pa je poudaril, da so zdravstveni sistemi eden izmed osnovnih stebrov človeškega razvoja, ki so v modernih družbah že od nekdaj pod drobnogledom javnosti. Vendar ne tako zelo kot je to danes – in tudi to je ena izmed posledic pandemije koronavirusa - zato jih je treba nenehno izpopolnjevati.
 

Evropska podpora digitalizaciji zdravstva

 
Osrednji govornik na letošnji konferenci Zdravje 2021 je Marco Marsella, vodja področja enote E-zdravje, dobro počutje in staranje v generalnem direktoratu Evropske komisije za komunikacijska omrežja, vsebine in tehnologijo (DG Connect). Od leta 2016 do junija 2018 je vodil enoto, pristojno za direktivo o spletni dostopnosti, varnejši internet in jezikovne tehnologije. Delal je na področju razvoja politik ter inovacij in izvajanja raziskav na področju digitalnih vsebin, tehnologij za učenje, e-vključenosti in podpornih tehnologij. Pandemija je pospešila digitalno transformacijo zdravstva, ki ji sicer v EU že nekaj let namenjajo veliko pozornosti prek politik, infrastrukture in financiranja.
 
V letu 2018 je Komisija predstavila ambiciozno strategijo digitalizacije zdravstva, ki področje naslavlja na treh ravneh: kako uporabiti in deliti podatke, ki nastajajo o pacientih, vendar z velikim poudarkom na varnem dostopu do njih; kako te podatke uporabiti za raziskave in inovacije; zagotavljanje orodij in finančnih virov za izpeljavo ukrepov iz prvih dveh stebrov.
 
Raziskava, ki so jo opravili v Komisiji pred izdajo strategije, je pokazala, da bi kar 90 odstotkov pacientov želelo dostop do podatkov in so jih tudi pripravljeni deliti, ob pogoju, da bi to potekalo na varen način, torej, da bi bila zagotovljena zaščita podatkov, da bi sami imeli nadzor nad tem, v katere podatke in komu bi omogočili vpogled. V tistem času je samo devet odstotkov institucij že imelo digitalizirane podatke, ki so bili dostopni prek spletnih povezav.
 


EU je vzpostavila infrastrukturo, ki omogoča izmenjavo podatkov čezmejno. Če se osebi iz države članice EU zgodi nesreča v neki drugi državi v EU, ima njegov osebni zdravnik lahko dostop do podatkov, prav tako infrastruktura omogoča, da prejmemo recept v eni državi, v lokalnem jeziku, zdravila pa dvignemo v drugi, spet v lokalnem jeziku. Uporablja se torej enotna baza podatkov za zdravila. Ta infrastruktura je omogočila vzpostavitev aplikacije za obveščanje tveganih stikov v času covida-19 in tudi razvoj evropskega digitalnega covidnega potrdila.
 
Cilj Komisije je do leta 2022 povezati baze podatkov (genske banke) na ravni EU tako, da bi bilo že naslednje leto dostopnih milijon genomov. To je tudi stična točka za povezovanje strokovnjakov iz vse Evrope, namen pa je deljenje dobrih praks, uporaba za raziskovalne namene in inovacije, omogočanje personaliziranega zdravljenja, omogoča tudi učinkovito naslavljanje preprečevanja in zdravljenja kroničnih bolezni itn. Da bi bilo vse to mogoče, pa je pomembno, da so podatki zapisani v enotnem formatu, samo tako jih je mogoče brati povsod. K temu je Bruselj pozval države članice, ki informacijske sisteme že uporabljajo.
 
EU tudi finančno podpira raziskave in inovacije, povezane z digitalizacijo zdravstva, izpostavil je projekte, povezane z umetno inteligenco, za katere bodo bolnišnicam namenili 40 milijonov, ter pomen digitalnih dvojčkov v zdravstvu. »V tem okolju lahko sistem najde najučinkovitejši način zdravljenja posamezne bolezni še preden se pacientu začne nuditi terapija,« je poudaril Marsella.


 

Priložnosti za spremembe

Na prvem panelu z naslovom Pandemija - priložnost za spremembe so razpravljali doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec., direktor Klinike Golnik, Janez Kranjc, predsednik uprave Prve osebne zavarovalnice, mag. Robert Ljoljo, predsednik uprave Leka in predsednik Novartisa v Sloveniji ter Tomaž Gornik, ustanovitelj in direktor podjetja Better. Pandemija kot vsaka kriza je priložnost za spremembe, zlasti zdravstvenega sistema, s ciljem izboljšanja življenja ljudi. O tem, kako usmeriti razvoj slovenskega zdravstva, katere spremembe so v teku ter kaj nas čaka v petih in kaj v desetih letih, so stališča predstavljali omenjeni sogovorniki.
 

Primeri dobrih praks

Na drugem panelu so sodelujoči predstavili dobre prakse, ki so se izkazale za delujoče z vidika funkcionalnosti za pacienta, ohranjanja zdravja, zgodnje diagnostike, preprečevanja težkih medicinskih primerov, kakovostnejše obravnave, finančnih prihrankov, razvoja prihodnjih pametnih medicinskih rešitev ter učinkovite komunikacije med zdravnikom/strokovnjakom in pacientom. O mešani resničnosti – tehnologiji prihodnosti je govoril dr. Jure Vajs, vodja strateških partnerstev v globalnih strateških partnerstvih in upravljanju portfelja in strategije, v tehničnem razvoju bioloških zdravil in celičnih ter genskih terapij v Novartisu. Fizioterapijo z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije je predstavil Alen Pavlec, fizioterapevt v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor, elektronsko predpisovanje zdravil v bolnišnicah v času covida-19 pa John Gwillian, vodja za implementacijo sistema za elektronsko predpisovanje in dajanje zdravil v bolnišnici Wye Valley NHS Trust. O izkušnjah z video-tele ambulantami in oddaljenim prenosom podatkov v elektronske kartoteke med pandemijo pa je govoril prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., s Pediatrične klinike v Ljubljani in predstojnik Katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.


 

Digitalizacija in novi postopki v zdravstvu
 

Telemedicina je v zadnjih letih v velikem porastu, k temu je precej prispeval tudi koronačas, ki je zaradi izrednih razmer in potrebe po drugačni organizaciji zdravstvenih procesov in storitev deležnike v zdravstvu primoral v spremenjen način dela in izkoriščanje priložnosti, ki jih na tem področju ponuja tehnologija. Po ocenah je zdravstvo v zadnjem letu izvedlo večletni preskok na področju digitalizacije in praktične uporabe tehnoloških možnosti. Kakšna bo telemedicina v prihodnosti, pa so na tretjem panelu razpravljali Darja Perko, direktorica prodaje in marketinga v podjetju Caretronic, Jordi Piera Jiménez, direktor Strategije digitalnega zdravja za Katalonijo (Catalan Health Service), doc. dr. Karmen Marguč, ustanoviteljica in direktorica podjetja Juliet Rose, Boštjan Antolič, direktor podjetja NYD.care, ter Peter Bratušek, predsednik Zbornice MedTech Slovenija (GZS).