Galerija
Elektronsko predpisovanje zdravil in tehnologije prihodnosti
Na poslovni konferenci Zdravje 2021 tudi o programu digitalizacije v javnem zdravstvenem sistemu v Veliki Britaniji in tehnologijah prihodnosti.
Tine Kračun (prvi z leve), prof. dr. Tadej Battelino, dr. Jure Vajs in Alen Pavlec. FOTO: Blaž Samec/Delo
22. 9. 2021 | 12:33
22. 9. 2021 | 15:35
9:02
A+A-
Na drugem panelu poslovne konference Zdravje 2021 medijske hiše Delo so sodelujoči predstavili dobre prakse, ki so se izkazale za delujoče z vidika funkcionalnosti za pacienta, ohranjanja zdravja, zgodnje diagnostike, preprečevanja težkih medicinskih primerov, kakovostnejše obravnave, finančnih prihrankov, razvoja prihodnjih pametnih medicinskih rešitev ter učinkovite komunikacije med zdravnikom/strokovnjakom in pacientom.
John Gwillian iz območne bolnišnice Wye Valley NHS Trust v Veliki Britaniji je predstavil, kako pod njegovim vodstvom uvajajo elektronsko predpisovanje zdravil (ePMA). Gre za del programa digitalizacije v javnem zdravstvenem sistemu. Wye Valley velja za hitrega sledilca večjih in digitalno naprednih zdravstvenih organizacij, ki se pri uvajanju novosti močno opira na njihove izkušnje. Projekt so zagnali v začetku lanskega leta s podpisom pogodbe s ponudnikom, to je slovenskim podjetjem Better ter implementacijskim partnerjem Eprom. Najprej so ga vpeljali v razvojno okolje, ga predstavili deležnikom ter potencialnim uporabnikom, nato ga pilotno vzpostavili na izbranih oddelkih, konec lanskega leta in v letošnjem letu pa ga postopoma uvajajo po oddelkih.
»Implementacija zahteva veliko skrbnega načrtovanja. Zbrati je treba čim več informacij, vključiti vse relevantne deležnike in pripraviti strategijo uvedbe. Premisliti je treba, kakšna bo organizacija dela v času uvajanja, ko delujeta stari, papirni, ter novi, digitalni sistem, koliko časa bodo trajali pilotni projekti, ali novi sistem uvesti povsod hkrati ali postopoma po oddelkih, s katerimi napravami se opremiti, kako bo potekalo prepisovanje papirnih receptov v digitalne, analizirati tveganja ...« je naštel Gwillian.
Preveriti je treba tudi register zdravil, analizirati, ali morda potrebuje spremembe, po potrebi digitalizirati še druge dokumente, ki so potrebni za tekočo izdajo e-predpisovanja zdravil. Pomemben vidik uvajanja e-recepta pa so uporabniki. Poskrbeti je treba, da so ustrezno usposobljeni in tudi da imajo ob uvedbi novosti zagotovljeno ustrezno podporo.
»Največja lekcija, ki smo se je do zdaj naučili, je, da vse te odločitve zahtevajo temeljito analizo, posvetovanje, načrtovanje. Pri čemer je ključno, da načrt med dejansko implementacijo po potrebi prilagajaš,« je poudaril. Kot primer je navedel, da so načrtovali izobraževanja v učilnicah, kar pa s pojavom covida-19 ni bilo mogoče tako zaradi skrbi za varnostno razdaljo kot zaradi obremenjenosti zaposlenih, veliko jih je zbolelo, izkazalo se je tudi, da so zaposleni, ki so bili pod pritiskom, osvojeno znanje hitro pozabili. Tako so prilagodili izobraževanja za objavo na spletu in omogočili, da so jih zaposleni izvajali tudi zunaj bolnišničnega spletnega omrežja, gradiva pa so ostala dostopna.
Stopnjo usposobljenosti so tudi preverjali in se na podlagi tega odločali, kateri oddelek je že pripravljen na digitalizacijo predpisovanja. Izkazalo se je, da je ključno v proces izobraževanj (in na splošno pri implementaciji novega sistema) vključevati tudi klinične vodje, ki so izobraževanja pomagali promovirati kot pomembna, uradno pa so tudi potrjevali datum implementacije, s čemer je Gwillianova ekipa zagotovila, da so ga poznali vsi na oddelku.
Dr. Jure Vajs, ki je v Novartisu vodja strateških partnerstev v globalnih strateških partnerstvih in upravljanju portfelja in strategije, v tehničnem razvoju bioloških zdravil in celičnih ter genskih terapij, je predstavil, kako so v podjetju s pomočjo tehnologije rešili izzive, povezane s komunikacijo, ki jih je prinesel covid-19. Ko je del zaposlenih začel delati od doma, se je izkazalo, da telefonski pogovori, e-pošta, videoklici in videokonference, kar so vse uporabljali že pred izbruhom epidemije, ne morejo nadomestiti komunikacije, ki so je bili vajeni in jo potrebovali zaposleni. V iskanju rešitev se je hitro pokazalo, da je tehnologija mešane resničnosti najbolj optimalna možnost. Z enakimi izzivi se je srečevala celotna industrija, ki je med tem to tehnologijo prepoznala kot eno od štirih najbolj prebojnih (ob računalnikih, mobilnih telefonih), ki so popolnoma spremenile industrijo.
Tehnologijo, ki omogoča popolno sožitje realnega in digitalnega sveta, s pomočjo virtualnih očal uporabljajo za pomoč sodelavcem, ki so na različnih lokacijah, za povezovanje sodelavcev, pri sodelovanju z zunanjimi partnerji in tudi pri sodelovanju med različnimi Novartisovimi lokacijami po svetu. »Revolucijo ta tehnologija prinaša na področje učenja, uvajanja novih sodelavcev, saj omogoča, da vnaprej napišemo navodila za delovne procese, novozaposleni si nadenejo očala in sledijo postopkom. Učijo se med delom, uvajanje je lahko veliko hitrejše,« je nekaj prednosti naštel Jure Vajs.
V Novartisu se zavedajo, da je mešana resničnost prihodnost poslovanja, tako so očala letos že vključili kot del standardne opreme zaposlenega. »Vsi, ki jih pri svojem delu potrebujejo, jih lahko dobijo tako, kot dobijo prenosni računalnik ali mobilni telefon,« je pojasnil Vajs in dodal, da so v podjetju sami razvili tudi prvo aplikacijo (Vision) za komunikacijo, sodelovanje in delo zaposlenih s pomočjo mešane resničnosti. »Mešana resničnost bo skupaj s tehnologijo 5G prinesla rešitve, ki si jih danes še ne moremo zamisliti,« je napovedal in poudaril, da je ne glede na vse skrb, da bi ta tehnologija nadomestila pristni osebni stik, odveč.
O fizioterapiji na daljavo je spregovoril Alen Pavlec, dipl. fizioterapevt in vodja fizioterapije Centra za medicinsko rehabilitacijo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. V prvem valu epidemije se ambulantna fizioterapija ni smela izvajati, z izjemo fizioterapij v bolnišnicah. Pri določenih stanjih, po operacijah poškodb, lahko odlašanje fizioterapevtske obravnave privede do nepopravljivih posledic za pacienta. Zato bi bilo treba fizioterapijo izvajati naprej. »Ugotovili smo, da so bile pri tem posebej izpostavljene skupine otroci in starostniki. Starši so iskali informacije glede izvajanja razvojne fizioterapije, saj je to pri otrocih zelo pomembno.« ZZZS je storitev priznal kasneje, ko so zdravniki specialisti že imeli priznano izvajanje. Zato smo izvajali pilotni projekt Fizioterapija na daljavo: obravnava z uporabo IKT, videoklic, vanj je bilo vključenih 25 pacientov, ki so bili s storitvijo izjemno zadovoljni. Vendar pa to ne more nadomestiti temeljnih fizioterapevtskih postopkov. »Presenetilo me je, kako dobro so se starejši pacienti znašli z uporabo tehnologije.« Alen Pavlec je še opozoril, da so seveda pri tem potrebni izobraževanje, demonstracija individualnih vaj in svetovanje.
Osnovna težava je ovrednotenje zdravstvenih storitev. »Zakaj? Če je cena fizioterapevtske obravnave od 18 do 20 evrov na uro, po drugi strani pa moški plačamo za pol ure striženja 15 evrov, je to neprimerljivo. In nam bodo kadri še vedno uhajali.« Kot družba se moramo odločiti, ali se bo več investiralo ali pa se bo moral nabor storitev zmanjšati. Trenutno pa se vzpostavlja vzporedni sistem, kjer si ljudje plačujejo nadstandardno zavarovanje, da ko bo treba, bomo imeli vrhunsko obravnavo. »Nebolečih rešitev v tem trenutku nimamo.«
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., s Pediatrične klinike v Ljubljani in predstojnik Katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, pa je govoril o video-tele ambulantah in oddaljenem prenosu podatkov v elektronske kartoteke med pandemijo. Osebe s sladkorno boleznijo smo prosili, da pošljejo svoje odčitke po elektronski pošti. V prvem valu je bilo več kot 480 obiskov prek te ambulante. »Sladkorna bolezen tipa 1 in 2 se je med lockdownom bolje urejala, saj so se imeli več časa posvečati svojemu zdravju. Tako nismo zaznali nobenega hudega dogodka.« V drugem valu je analiza pokazala, da je bilo več diabetičnih ketocinoz, saj so starši odlašali z obiskom ambulante. Umetna inteligenca nam je zelo pomagala pri spremljanju podatkov bolnikov. »S tem ne želimo nadomestiti stika z ljudmi, ampak izboljšati spremljanje njihovega stanja.«
Uvajanje e-recepta v Wye Valley
John Gwillian iz območne bolnišnice Wye Valley NHS Trust v Veliki Britaniji je predstavil, kako pod njegovim vodstvom uvajajo elektronsko predpisovanje zdravil (ePMA). Gre za del programa digitalizacije v javnem zdravstvenem sistemu. Wye Valley velja za hitrega sledilca večjih in digitalno naprednih zdravstvenih organizacij, ki se pri uvajanju novosti močno opira na njihove izkušnje. Projekt so zagnali v začetku lanskega leta s podpisom pogodbe s ponudnikom, to je slovenskim podjetjem Better ter implementacijskim partnerjem Eprom. Najprej so ga vpeljali v razvojno okolje, ga predstavili deležnikom ter potencialnim uporabnikom, nato ga pilotno vzpostavili na izbranih oddelkih, konec lanskega leta in v letošnjem letu pa ga postopoma uvajajo po oddelkih.
Osnova je dobro načrtovanje
»Implementacija zahteva veliko skrbnega načrtovanja. Zbrati je treba čim več informacij, vključiti vse relevantne deležnike in pripraviti strategijo uvedbe. Premisliti je treba, kakšna bo organizacija dela v času uvajanja, ko delujeta stari, papirni, ter novi, digitalni sistem, koliko časa bodo trajali pilotni projekti, ali novi sistem uvesti povsod hkrati ali postopoma po oddelkih, s katerimi napravami se opremiti, kako bo potekalo prepisovanje papirnih receptov v digitalne, analizirati tveganja ...« je naštel Gwillian.
Preveriti je treba tudi register zdravil, analizirati, ali morda potrebuje spremembe, po potrebi digitalizirati še druge dokumente, ki so potrebni za tekočo izdajo e-predpisovanja zdravil. Pomemben vidik uvajanja e-recepta pa so uporabniki. Poskrbeti je treba, da so ustrezno usposobljeni in tudi da imajo ob uvedbi novosti zagotovljeno ustrezno podporo.
John Gwillian iz območne bolnišnice Wye Valley NHS Trust v Veliki Britaniji je predstavil, kako pod njegovim vodstvom uvajajo elektronsko predpisovanje zdravil. FOTO: Blaž Samec/Delo
»Največja lekcija, ki smo se je do zdaj naučili, je, da vse te odločitve zahtevajo temeljito analizo, posvetovanje, načrtovanje. Pri čemer je ključno, da načrt med dejansko implementacijo po potrebi prilagajaš,« je poudaril. Kot primer je navedel, da so načrtovali izobraževanja v učilnicah, kar pa s pojavom covida-19 ni bilo mogoče tako zaradi skrbi za varnostno razdaljo kot zaradi obremenjenosti zaposlenih, veliko jih je zbolelo, izkazalo se je tudi, da so zaposleni, ki so bili pod pritiskom, osvojeno znanje hitro pozabili. Tako so prilagodili izobraževanja za objavo na spletu in omogočili, da so jih zaposleni izvajali tudi zunaj bolnišničnega spletnega omrežja, gradiva pa so ostala dostopna.
Nujno vključevanje vodij
Stopnjo usposobljenosti so tudi preverjali in se na podlagi tega odločali, kateri oddelek je že pripravljen na digitalizacijo predpisovanja. Izkazalo se je, da je ključno v proces izobraževanj (in na splošno pri implementaciji novega sistema) vključevati tudi klinične vodje, ki so izobraževanja pomagali promovirati kot pomembna, uradno pa so tudi potrjevali datum implementacije, s čemer je Gwillianova ekipa zagotovila, da so ga poznali vsi na oddelku.
Mešana resničnost kot pomoč pri komunikaciji in delu
Dr. Jure Vajs, ki je v Novartisu vodja strateških partnerstev v globalnih strateških partnerstvih in upravljanju portfelja in strategije, v tehničnem razvoju bioloških zdravil in celičnih ter genskih terapij, je predstavil, kako so v podjetju s pomočjo tehnologije rešili izzive, povezane s komunikacijo, ki jih je prinesel covid-19. Ko je del zaposlenih začel delati od doma, se je izkazalo, da telefonski pogovori, e-pošta, videoklici in videokonference, kar so vse uporabljali že pred izbruhom epidemije, ne morejo nadomestiti komunikacije, ki so je bili vajeni in jo potrebovali zaposleni. V iskanju rešitev se je hitro pokazalo, da je tehnologija mešane resničnosti najbolj optimalna možnost. Z enakimi izzivi se je srečevala celotna industrija, ki je med tem to tehnologijo prepoznala kot eno od štirih najbolj prebojnih (ob računalnikih, mobilnih telefonih), ki so popolnoma spremenile industrijo.
Dr. Jure Vajs, ki je v Novartisu vodja strateških partnerstev v globalnih Strateških partnerstvih in upravljanju portfelja in strategije, v tehničnem razvoju bioloških zdravil in celičnih ter genskih terapij. FOTO: Blaž Samec/Delo
Tehnologijo, ki omogoča popolno sožitje realnega in digitalnega sveta, s pomočjo virtualnih očal uporabljajo za pomoč sodelavcem, ki so na različnih lokacijah, za povezovanje sodelavcev, pri sodelovanju z zunanjimi partnerji in tudi pri sodelovanju med različnimi Novartisovimi lokacijami po svetu. »Revolucijo ta tehnologija prinaša na področje učenja, uvajanja novih sodelavcev, saj omogoča, da vnaprej napišemo navodila za delovne procese, novozaposleni si nadenejo očala in sledijo postopkom. Učijo se med delom, uvajanje je lahko veliko hitrejše,« je nekaj prednosti naštel Jure Vajs.
V Novartisu se zavedajo, da je mešana resničnost prihodnost poslovanja, tako so očala letos že vključili kot del standardne opreme zaposlenega. »Vsi, ki jih pri svojem delu potrebujejo, jih lahko dobijo tako, kot dobijo prenosni računalnik ali mobilni telefon,« je pojasnil Vajs in dodal, da so v podjetju sami razvili tudi prvo aplikacijo (Vision) za komunikacijo, sodelovanje in delo zaposlenih s pomočjo mešane resničnosti. »Mešana resničnost bo skupaj s tehnologijo 5G prinesla rešitve, ki si jih danes še ne moremo zamisliti,« je napovedal in poudaril, da je ne glede na vse skrb, da bi ta tehnologija nadomestila pristni osebni stik, odveč.
Fizioterapija na daljavo
O fizioterapiji na daljavo je spregovoril Alen Pavlec, dipl. fizioterapevt in vodja fizioterapije Centra za medicinsko rehabilitacijo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. V prvem valu epidemije se ambulantna fizioterapija ni smela izvajati, z izjemo fizioterapij v bolnišnicah. Pri določenih stanjih, po operacijah poškodb, lahko odlašanje fizioterapevtske obravnave privede do nepopravljivih posledic za pacienta. Zato bi bilo treba fizioterapijo izvajati naprej. »Ugotovili smo, da so bile pri tem posebej izpostavljene skupine otroci in starostniki. Starši so iskali informacije glede izvajanja razvojne fizioterapije, saj je to pri otrocih zelo pomembno.« ZZZS je storitev priznal kasneje, ko so zdravniki specialisti že imeli priznano izvajanje. Zato smo izvajali pilotni projekt Fizioterapija na daljavo: obravnava z uporabo IKT, videoklic, vanj je bilo vključenih 25 pacientov, ki so bili s storitvijo izjemno zadovoljni. Vendar pa to ne more nadomestiti temeljnih fizioterapevtskih postopkov. »Presenetilo me je, kako dobro so se starejši pacienti znašli z uporabo tehnologije.« Alen Pavlec je še opozoril, da so seveda pri tem potrebni izobraževanje, demonstracija individualnih vaj in svetovanje.
Alen Pavlec, dipl. fizioterapevt in vodja fizioterapije Centra za medicinsko rehabilitacijo v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor. FOTO: Blaž Samec/Delo
Osnovna težava je ovrednotenje zdravstvenih storitev. »Zakaj? Če je cena fizioterapevtske obravnave od 18 do 20 evrov na uro, po drugi strani pa moški plačamo za pol ure striženja 15 evrov, je to neprimerljivo. In nam bodo kadri še vedno uhajali.« Kot družba se moramo odločiti, ali se bo več investiralo ali pa se bo moral nabor storitev zmanjšati. Trenutno pa se vzpostavlja vzporedni sistem, kjer si ljudje plačujejo nadstandardno zavarovanje, da ko bo treba, bomo imeli vrhunsko obravnavo. »Nebolečih rešitev v tem trenutku nimamo.«
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., s Pediatrične klinike v Ljubljani in predstojnik Katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani. FOTO: Blaž Samec/Delo
Prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., s Pediatrične klinike v Ljubljani in predstojnik Katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, pa je govoril o video-tele ambulantah in oddaljenem prenosu podatkov v elektronske kartoteke med pandemijo. Osebe s sladkorno boleznijo smo prosili, da pošljejo svoje odčitke po elektronski pošti. V prvem valu je bilo več kot 480 obiskov prek te ambulante. »Sladkorna bolezen tipa 1 in 2 se je med lockdownom bolje urejala, saj so se imeli več časa posvečati svojemu zdravju. Tako nismo zaznali nobenega hudega dogodka.« V drugem valu je analiza pokazala, da je bilo več diabetičnih ketocinoz, saj so starši odlašali z obiskom ambulante. Umetna inteligenca nam je zelo pomagala pri spremljanju podatkov bolnikov. »S tem ne želimo nadomestiti stika z ljudmi, ampak izboljšati spremljanje njihovega stanja.«
FOTO: Delo
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji