Navdih iz narave

Dr. Sara Orehek je raziskovalka na Odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta. Za svoje delo je letos prejela priznanje nacionalnega programa L'Oréala in Unesca za ženske v znanosti.

Predstavite nam instrument, ki ga najpogosteje ali najraje uporabljate pri delu.

Uporabljam širok nabor instrumentov, od naprave PCR, ki nam prek verižne reakcije s polimerazo (PCR) omogoča pomnoževanje segmentov DNA, do konfokalnega svetlobnega mikroskopa, s katerim vizualiziramo celice. Najpogosteje pa uporabljam mehansko pipeto, ki nam omogoča premikanje majhnih volumnov in je osnova za vse nadaljnje delo.

Kako bi povprečno razgledanemu v največ sto besedah razložili, kaj raziskujete?

Rakave celice so iznašle številne načine, da se uspešno skrivajo pred imunskim sistemom, zaradi česar se razvije bolezen. Obetaven pristop za zdravljenje rakavih obolenj je imunoterapija, ki temelji na spodbujanju lastnega imunskega sistema, da prepozna in uniči rakave celice. S sodelavci razvijamo nove oblike imunoterapije, navdih za njihovo zasnovo pa črpamo iz narave. Z znanjem molekularne imunologije in orodij sintezne biologije tako modificiramo različne signalne poti in proteine ter jih uporabimo za protitumorsko delovanje.

Zakaj imate radi znanost?

Znanost je ena izmed gonilnih sil razvoja, ki nam ponuja znanje in odgovore na izzive, s katerimi se spoprijema človeštvo, ter s tem pripomore k boljšemu svetu in omogoča kakovostnejše življenje. Občutek, ko odkriješ nekaj novega in s tem prispevaš svoj delček v mozaik znanja, pa je resnično nekaj posebnega.

Kaj dobrega bi vaše delo lahko prineslo človeštvu?

Pri raziskovalnem delu si s sodelavci prizadevamo, da bi temeljna spoznanja o delovanju bioloških sistemov preoblikovali v rešitve, ki lahko neposredno izboljšajo kakovost življenja ljudi. Želimo si, da bi naša dognanja prispevala k razvoju novih terapij za zdravljenje raka.

Kdaj ste vedeli, da boste raziskovalka?

Radovednost me spremlja od mladih nog. Ena mojih ljubših igrač je bil otroški mikroskop, s katerim sem opazovala vse, kar mi je prišlo pod roke. Med študijem biotehnologije sem odkrila, da je biomedicina področje, ki me posebej navdušuje in na katerem lahko s svojim delom pripomorem k napredku in razvoju ter na ta način vračam družbi. Tako sem se po vrnitvi iz tujine odločila, da se vpišem na doktorski študij.

Kaj zanimivega poleg raziskovanja še počnete?

Rada aktivno preživljam prosti čas, zato se najraje ukvarjam s športom, zunaj v naravi. Pri srcu so mi gore, kamor se odpravim na turno smuko, z gorskim kolesom ali pa letet z jadralnim padalom. Sem učiteljica smučanja in inštruktorica potapljanja. Rada tudi potujem in spoznavam nove kraje, kulinariko in ljudi. Sicer pa sem zelo družaben človek, zato mi je družba mojih najbližjih in prijateljev vedno v največje veselje.

Kaj je ključna lastnost dobrega znanstvenika?

Radovednost in vztrajnost. Znanost je po definiciji odkrivanje novega, zato je radovednost ključna, hkrati pa nam prinaša obilo izzivov in neuspelih eksperimentov, ki zahtevajo vztrajnost.

Katero bo najbolj prelomno odkritje ali spoznanje v znanosti, ki bo spremenilo tok zgodovine v času vašega življenja?

Umetna inteligenca se že zdaj kaže kot eno največjih odkritij, ki je prineslo revolucijo in skokovit napredek na marsikaterem področju.

Bi odpotovali na Mars, če bi se vam ponudila priložnost?

Ponudba vsekakor zveni mikavno, saj prinaša nove pustolovščine, vendar je Zemlja tako lep planet in toliko je še krajev, ki bi si jih želela obiskati in raziskati, zato bi kar ostala tu.

Na kateri vir energije bi stavili za prihodnost?

Menim, da je ključ v kombinaciji različnih virov, saj smo se iz različnih panog naučili, da nikoli ni dobro staviti vse na enega konja. Prihodnost vidim v obnovljivih virih in jedrski energiji.

S katerim znanstvenikom v vsej zgodovini človeštva bi šli na kavo?

Težko vprašanje. Morda bi izbrala Gertrude B. Elion, pionirko v razvoju sodobnih zdravil, ki je leta 1988 kot prva ženska prejela Nobelovo nagrado za farmacevtska dognanja. S svojim delom je pomembno prispevala k razvoju ciljanih terapij, ki so danes osnova za mnoge napredne metode zdravljenja različnih bolezni.

Katero knjigo, film, predavanje, spletno stran s področja znanosti priporočate bralcu?

Ker se ukvarjam z razvojem novih načinov zdravljenja raka, mi je seveda posebno ljuba biografija rakavih obolenj Kralj vseh bolezni izpod peresa Siddharthe Mukherjeeja. Rada tudi poslušam najrazličnejše podkaste, zelo informativen je The Huberman Lab, ki pokriva široko paleto tematik in podaja uporabne informacije na razumljiv način.

Česa ne vemo o vašem področju, pa bi nas presenetilo?

Rakava obolenja so izredno široka skupina bolezni, saj poznamo več kot 200 različnih tipov raka, ki se razvijejo iz raznolikih celic in jih najdemo v različnih tkivih in organih. Tumorje pa lahko delimo tudi glede na njihov »imunološki potni list«, in sicer poznamo imunološko hladne in vroče tumorje. Zadnji imajo v svojem mikrookolju veliko celic imunskega sistema, ki jih lahko spodbudimo, da se začnejo boriti proti rakavim celicam. Hladni tumorji pa so osiromašeni celic imunskega sistema in zato velikokrat neodzivni na različne terapije ter tako posebej trd oreh za zdravljenje.