Pandemija, priložnost za spremembe

Na današnji poslovni konferenci Zdravje 2021, s katero je medijska hiša Delo sklenila večmesečno istoimensko poslovno kampanjo, so se gostje na prvem panelu pogovarjali o pandemiji kot priložnosti za spremembe zlasti zdravstvenega sistema, s ciljem izboljšanja življenja ljudi. Vlade, zasebni sektor, mednarodne organizacije in državljani se morajo spoprijeti s spremenjenimi okoliščinami, v katere nas je pahnila pandemija, njen pečat pa se bo poznal tudi pozneje.

O tem, kaj bo drugače, kako usmeriti razvoj slovenskega zdravstva, katere spremembe so v teku, kaj nas čaka v petih, kaj v desetih letih, so v prvem panelu razpravljali direktor klinike Golnik doc. dr. Aleš Rozman dr. med., spec., predsednik uprave Prve osebne zavarovalnice Janez Kranjc, predsednik uprave Leka in predsednik Novartisa v Sloveniji mag. Robert Ljoljo ter ustanovitelj in direktor podjetja Better Tomaž Gornik. Pogovor je vodila Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager.

Odgovori na uvodno vprašanje, kako so se v zadnjem poldrugem letu spremenili delo, organizacija in vodenje v okolju, iz katerega prihajajo, so si bili pravzaprav podobni, le da je bila intenzivnost sprememb in potrebe po prilagajanju daleč največja neposredno v zdravstvenih ustanovah, kakršna je »Rozmanova« bolnišnica Golnik (iz mirnodobnega v katastrofično menedžiranje), ki se je poleg vsega borila še s pomanjkanjem kadra. Sicer pa delo na daljavo, prilagajanje organizacije in ekip, negotovost, vse to je bilo stresno za zaposlene, motnje v dobavnih verigah, skoki in padci povpraševanja pa izzivi za vodstva. V tem kontekstu je bila, kot je poudaril Ljoljo, najpomembnejša agilnost.
 

Govorci so se strinjali, da je ena največjih težav v zdravstvu poleg dostopnosti ustrezen, razpoložljiv kader. FOTO: Blaž Samec/Delo

Ključni izzivi v zdravstvu

Iz okoliščin je mogoče sklepati o ključnih izzivih prihodnjega razvoja zdravstva. Po mnenju Roberta Ljolja je Slovensko zdravstvo kar napredno, smo vodilni v uvajanju metod v zdravstvenih procesih, imamo dober dostop do terapij, uvajamo inovativne terapije in metode zdravljenja. A po drugi strani se moramo zavedati, da nas čaka »sindemija«, združek različnih pandemij, saj so se v tem času namnožile druge bolezni, ki postajajo kronične. Tako bo ključni izziv zgodnejše odkrivanje bolezni. Kar zadeva digitalizacijo, bo treba sisteme med seboj povezati, doseči, da se bodo med seboj pogovarjali. Tretji izziv je kadrovski, poiskati bo treba rezerve, opolnomočiti farmacevte na primer pri osnovnem svetovanju.

Za Tomaža Gornika je izziv zlasti digitalizacija zdravstva: »Ta ima štiri faze. Prva je institucionalna, v čemer smo v Sloveniji dobri. Drugi del je povezava sistemov, stanje je tudi še zadovoljivo, infrastruktura je postavljena, razširiti jo je treba z vsebino. Tretja faza, s katero se ukvarja večina držav, je, da je mogoče iz podatkov potegniti zaključke. Pri nas je tega še izjemno malo. Četrta faza pa je, da to znanje vrnemo v zdravstveni sistem, tega nima tako rekoč še nihče. Izzivi so torej v drugi in tretji fazi.«



Janez Kranjc gleda na prihodnost zdravstva predvsem kot zavarovalničar. Tako je menil, da bodo velik izziv finance. »Prebivalstvo se stara, vse manj ljudi prispeva v zdravstveno in pokojninsko blagajno, vse več pa jih potrebuje zdravstvene storitve. Te se dražijo, viri zanje so omejeni. Po Kranjcu bo treba definirati ne samo, kaj so pravice, ki uporabniku pripadajo, ampak tudi, v kakšnem roku, kje in kako mu bodo na voljo.

Aleš Rozman je na isto vprašanje nanizal štiri ključne prihodnje izzive v zdravstvu. Najšibkejši so pri kadrih. »Sester in zdravnikov se ne da sproducirati na hitro, to je stvar desetih, petnajstih let. Ob tem pa je treba doseči, da bo mladina motivirana za vpis na medicino, pa tudi da bo zagotovljena konkurenčnost, kvaliteta kadra, ustrezen status.« Da se ne bo dogajalo, da bodo medicinske sestre odhajale »delat v Hofer«, ker jim bolje ustreza po plači in urniku dela.

Glede digitalizacije smo dobro na poti, manjka nam povezovanje in analitika, ergonomizacija informacijskega sistema in tehnologije kot je prepoznava glasu, zasloni na dotik. Potrebna bo organizacijsko procesna transformacija, urejeni procesi, poenotenje, tako kot je na primer v letalstvu, kjer so procesi in protokoli natančno in enotno vnaprej določeni. In slednjič, pomemben izziv bo financiranje, saj danes ne vemo natančno, koliko kakšna storitev v zdravstvu stane, zato ne moremo biti racionalni.

Finančna vzdržnost

Glede digitalizacije so se strinjali, da jo je pandemija močno pospešila, da pa je naslednji pomemben korak povezovanje sistemov in analitika, poenotenje in dostopnost podatkov, kjerkoli jih bodo potrebovali. Prednost, ki jo je prinesla pandemija s pospešeno digitalizacijo, je tudi večja ozaveščenost, ljudje vedo, da lahko veliko sami naredijo za svoje zdravje.

Kako zagotoviti finančno vzdržnost sistema? Janez Kranjc je izhajal iz neugodne demografske slike. Napovedi so jasne, nimamo odgovora, kako bomo zagotovili sredstva za pokojninsko in zdravstveno blagajno. Nihče sistematično ne pripravlja rešite, zato bo vsak posameznik moral poskrbeti zase.



Robert Ljoljo gleda z daljše perspektive. Če bi hoteli zdravstveni sistem prilagoditi novim trendom, novim prebojnim tehnologijam, to pomeni deset let razvoja, par milijard stroškov. Zato bo treba tam, kjer je mogoče, preiti na generična in podobna biološka zdravila, ki so prav tako učinkovita in varna – kapacitete za to po zagotovilu prvaka Leka imamo –,  biološka in inovativna zdravila pa uporabljati tam, kjer je to edina opcija.

Kadrovski izzivi so skrb vzbujajoči tako v zdravstvenem sistemu kot na primer v farmaciji. Novartis je v Sloveniji velik zaposlovalec. Njegova celotna ekipa skupaj z najetimi sodelavci  šteje 5800 ljudi. Ljoljo je pri tem opozoril, da ima Slovenija dober izobraževalni sistem in navezo med gospodarstvom in akademsko sfero. V Leku se znajo prilagajati potrebam po novih znanjih, težje pa je s specifičnimi znanji (npr. celična genska terapija), ki jih v Sloveniji ni. Zato si pomagajo na različne inovativne načine (karierni zajtrki, biokamp) privabljati strokovnjake iz tujine ali spodbujati vračanje slovenskih strokovnjakov, ki se šolajo ali delajo na teh področjih v tujini.