E-predpisovanje zdravil osebju prihrani tretjino časa

Če bi pljučni bolnik na prvi specialistični obravnavi imel priložnost namesto na listu papirja v elektronskem dokumentu označiti, da ni kadilec, morda kasneje na izvidu ne bi prebral, da kadi. In kljub pripombi na vsakem naslednjem pregledu, da podatek ne drži, kljukica na izvidih še vedno označuje da. Pa glede na bolezen to bržkone ni nezanemarljiva informacija. Kaj se lahko zgodi, če zdravnik ob sprejemu pacienta na urgenco nima točnih podatkov o zdravilih, ki jih ta jemlje?

Digitalizacija v zdravstvu zmanjšuje možnost napak in omogoča učinkovitejše delo, v bolnišničnem okolju se velika priložnost ponuja prav pri predpisovanju in dajanju zdravil. Predstavljajmo si bolnika s tremi kroničnimi boleznimi, ki ga sprejmejo na urgenci. Bo sposoben odgovoriti na vprašanje, katera zdravila ima predpisana, kakšne odmerke ter kdaj jih jemlje? In tudi če mu bo zdravstveno stanje to dopuščalo, ali se bo spomnil?



»V bolnišnicah zdravstvenemu osebju včasih lahko vzame tudi ves dan, da pridobi potrjene podatke o zdravilih, ki jih uživa pacient. Preverjajo pri osebnih zdravnikih, iščejo morebitne negativne stranske učinke v preteklosti, včasih morajo informacije poiskati še v lokalni lekarni, celo poklicati svojce,« je na eno od zamudnih administrativnih nalog, ki jih opravlja zdravstveno osebje, namesto da bi se posvečalo pacientom, opozoril Roko Malkoč, direktor produkta za elektronsko predpisovanje zdravil iz ljubljanskega IT-podjetja Better, ki je sodeloval tudi na konferenci o digitalizaciji zdravstva v Veliki Britaniji, kjer so uvajanje elektronskega predpisovanja zdravil v bolnišnicah zapisali v nacionalno strategijo. Pri tem aktivno sodeluje tudi Better, eden od ključnih partnerjev pri digitalizaciji cele vrste bolnišnic na Otoku.

Better: Cilj je nič napak pri predpisovanju zdravil

Napake pri ročnem prepisovanju zdravil za bolnike v bolnišnični oskrbi lahko nastajajo vse od takrat, ko zdravnik predpiše zdravilo pacientu, do takrat, ko farmacevt prevzame recept in pošlje zdravilo na oddelek. »Ko smo na ljubljanski pediatrični kliniki vpeljali sistem za bolnišnično elektronsko predpisovanje in dajanje zdravil, se je medicinskim sestram za 30 odstotkov skrajšal čas, ki so ga porabile za administrativno delo v povezavi z logistiko zdravil,« je povedal Malkoč. V Veliki Britaniji, ki je drugi največji zdravstveni sistem na svetu, vsako leto nastane 270 milijonov napak pri predpisovanju zdravil. V treh četrtinah primerov bolniku ne povzročijo škode, preostale pa imajo posledice, nekatere vodijo tudi v smrt. Globalni strošek gospodarstva zaradi napake pri predpisovanju zdravil je 34 milijard evrov na leto.

Sistem za elektronsko predpisovanje zdravil so v eni od britanskih bolnišnic, Wye Valley NHS Trust, začeli vpeljevati lani, sredi epidemije. Prav v teh dneh so projekt končali, v sistem so povezali oddelke od kirurgije, intenzivne nege pa do urgence in pediatrije. Vodil ga je Stefan Siekierski, ki se je pred nekaj meseci zaposlil v podjetju Better, prej je vso kariero delal v bolnišnicah kot zdravstvenik. Kot je povedal v pogovoru za Delo, ga je prepričal prav sistem, ki je drugačen od tistih, s katerimi se je srečeval prej. Better Meds podatkov namreč ne zaklepa v svoje aplikacije, ampak omogoča, da se pretakajo po sistemu, in tako so dostopni vsem, ki jih potrebujejo za učinkovito obravnavo pacienta v bolnišnici. »Podatki morajo biti povezani z bolnikom, ne z lokacijo, kjer bolnik trenutno je,« pa je filozofijo podjetja Better predstavil Malkoč.

Prednosti za vse udeležene v verigi

Cilj projekta digitalizacije v splošni bolnišnici Wye Valley je bil v novi sistem povezati 450 postelj, nato pa postopoma vključevati tudi primarno zdravstvo. Veliko oddelkov je takrat še uporabljalo papirno dokumentacijo: ročno so predpisovali zdravila hospitaliziranim bolnikom, v fizični obliki so imeli aktualne podatke o bolnikih, na primer o delovanju vitalnih funkcij. »Papir pa ni zanesljiv. Lahko se izgubi, informacije so lahko nečitljivo napisane in vsakič, ko jih nekdo prepisuje, obstaja tveganje za napako. Iz tega zadnjega izhaja največ napak pri zdravljenju pacientov v bolnišnicah,« je povedal Siekierski in dodal, da se napake lahko zgodijo tudi v digitalnem okolju, a to tveganje je neprimerljivo manjše.

Druga prednost digitalizacije podatkov v bolnišnici Wye Valley je, da se zbirajo in shranjujejo na enem mestu, kar zdravstvenemu osebju omogoča celosten vpogled v pacientovo stanje in s tem ustreznejše odločanje. »Ne želimo, da se bolnik na primer dalj časa zdravi z antibiotiki. Pri predpisovanju sistem zazna morebitna tveganja in zdravnika opozori, medtem ko bi v nedigitaliziranemu okolju informacijo moral preverjati pri osebnem zdravniku ali v lekarni. Prav tako osebju ni treba v bolniško sobo, da bi preverilo, ali je pacient priključen na kisik, koliko ga potrebuje in podobno, nenazadnje na podlagi tega lahko načrtuje naročila dobavni službi,« je bil aktualen Siekierski.

Strinja se, da zaposleni na splošno niso navdušeni nad spremembami, niti v zdravstvu ne, a s pravim pristopom digitalizacija procesov poteka gladko. Vse, ki bodo sistem uporabljali, je treba od začetka vključiti, se z njimi pogovarjati, pojasnjevati, jim biti ves čas na voljo za vprašanja. Zaposlenim je treba pokazati ne le, kakšne prednosti bo digitalizacija predpisovanja receptov in upravljanja z zdravili prinesla pacientom, ampak tudi njim. Bolnišnično osebje se na primer veliko časa ukvarja s prepisovanjem podatkov z listov papirja na recepte, pri tem so pogosto v zadregi, ker jim ali ne uspe prebrati zapisanega ali so informacije nejasne. To preverjajo v lekarnah, pri zdravnikih, pogosto čakajo na povratne informacije. To je samo del administracije, ki jo imajo zdravstveniki v nedigitaliziranemu okolju v povezavi z zdravili, po ocenah pa za tovrstne postopke porabijo 30 odstotkov časa.



Prednost za zdravnike je, da jim za bolnike, ki dalj časa potrebujejo enaka zdravila, ni treba neprestano ročno pisati receptov, ampak jih lahko generirajo z nekaj kliki, pomagajo si lahko tudi s prednastavljenimi kombinacijami zdravil. Farmacevti pa si prednosti elektronskega predpisovanja receptov ter upravljanja z zdravili delijo deloma z zdravstveniki, deloma z zdravniki. V digitalni obliki vedno dobijo jasno informacijo o zdravilu, ki ga morajo izdati. Nasprotno pa analize kažejo, da za kar 90 odstotkov receptov, izdanih v papirni obliki, farmacevti pred izdajo zdravila iščejo pojasnila pri zdravnikih.

Digitalizacija skozi osebne zgodbe zaposlenih

Ob vsem tem je v središču bolnik, ki zdravila prejme hitro, možnost napak pri tem pa je neprimerljivo manjša. »Učinek uvedbe elektronskega predpisovanja in dajanja zdravil v bolnišnicah je na koncu tudi zelo oseben. Zdravstvenik, ki je bil tik pred upokojitvijo, je nekega poznega večera malo pred božičem prišel k meni v pisarno in povedal, da je pričakoval, da bo zanj uvedba sistema nočna mora. Pripravljen je bil oditi, saj ga je skrbelo, kako bo uporabljal računalnik. A kot je dejal, je zdaj navdušen, novi sistem mu prihrani veliko časa, je jasen in enostaven,« je eno od zgodb opisal Stefan Siekierski. Ne le da delo poteka učinkoviteje, tudi osebje je bolj zadovoljno, kar pa se odraža pri delu z bolniki in prav tako vpliva nanje.

Na vprašanje, ali je epidemija, med katero so v bolnišnici Wye Valley uvajali opisano rešitev, pripomogla, da so zaposleni lažje sprejeli spremembe, je sogovornik pojasnil, da so izkoristili čas, ko so zaradi novega koronavirusa redne programe v bolnišnici nekoliko omejili. Je pa sistem prav na covidnih oddelkih pokazal svoje prednosti, saj se je zaradi elektronskega dostopa do podatkov lahko veliko manj osebja izpostavljalo največjemu tveganju okužbe. V primerjavi z osebjem v okoljih, kjer uporabljajo papirne obrazce, jim za pridobitev neke informacije ni treba neposredno do pacientove postelje.