Čedalje več zanimanja za nadstandardno zavarovanje

Na prvi pregled v specialističnih ambulantah je februarja čakalo 57.100 ljudi, kar 38 odstotkov od njih dlje, kot je dopustna čakalna meja, še nekoliko večji delež (39 odstotkov) od skupno 92.700 pacientov pa jih je nad dopustno mejo čakalo na druge terapevtsko-diagnostične storitve, je zapisal Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v zadnjem objavljenem poročilu.

Več kot 4800 oseb je nad dopustnim časom čakalo na prvi ortopedski pregled, na prvega dermatološkega 3400, na prvega revmatološkega pa še 3200, NIJZ navaja bolezenska stanja, kjer so vrste tistih, ki čakajo predolgo, najdaljše. Ugotavlja pa tudi, da je čez dopustno dobo čakalo največ tistih z napotnico za zelo hitro ali hitro obravnavo, in sicer 62 oziroma 56 odstotkov. Glede na stopnjo nujnosti, ki jo zdravnik označi na napotnici, naj bi v skladu s pravilnikom, ki med drugim določa najdaljše dopustne čakalne dobe glede čakanja, pacienti dobili termin najkasneje v šestih mesecih od predložitve napotnice (z oznako redno).



»Po poškodbi kolena sem na poseg čakal skoraj dve leti. Kot gostinec, samostojni podjetnik, si kljub nenehnim bolečinam – včasih sem jih čutil bolj, včasih manj – nisem mogel privoščiti počitka. Ne samo da v času do posega kakovost mojega življenja ni bila najboljša, sčasoma sem začutil bolečine v drugem kolenu. Kot so mi pojasnili zdravniki, sem zaradi bolečin na najprej poškodovanem kolenu prilagodil način hoje in močno preobremenjeval drugo nogo, posledica pa je bila, da sem na koncu potreboval poseg tudi na njej,« je izkušnjo z dolgimi čakalnimi vrstami predstavil gostinec. Kot je omenil, dolge čakalne dobe v zdravstvu niso samo osebni problem pacienta, ampak so slaba novica za delodajalce, s tem pa za celotno državo in prebivalce kot porabnike davkoplačevalskega denarja, saj podaljšujejo odsotnost posameznika z dela. V predkoronavirusnem letu 2019 so bili vsi zaposleni v Sloveniji skupaj na bolniškem dopustu že 16,2 milijona koledarskih dni, med najpogostejšimi vzroki pa so prav ortopedske bolezni.

Samoplačniško odštejemo vedno več

Da marsikdo, ki si to lahko privošči, poskuša čakalno vrsto preskočiti z obravnavo v samoplačniški ambulanti, jasno kažejo podatki statističnega urada, saj zelo hitro naraščajo stroški, ki jih gospodinjstva porabijo za zdravstvene storitve. Kot je razvidno iz tabele, smo leta 2019 za osnovne zdravstvene in diagnostične storitve odšteli skoraj 39 milijonov evrov, to je šest milijonov več kot dve leti pred tem. Za obravnave v specialističnih ambulantah smo predlanskim plačali iz žepa dobrih 43 milijonov evrov, leta 2017 je bil ta znesek še precej pod 40 milijoni evrov.

Pomenljivi so statistični podatki o tem, kolikšno finančno breme za gospodinjstvo so stroški zdravstvenih pregledov in zavarovanj. Surs jih zbira z anketo o življenjskih razmerah vsaka štiri leta, zato so zadnji iz leta 2017. Takrat je 13 odstotkov vprašanih povedalo, da je za njihovo gospodinjstvo ta strošek breme. Kar pomeni, da čeprav so si te storitve težko privoščili, so se vendarle odločali zanje. Podatki sicer ne dajo slike o tem, koliko prebivalcev uporablja plačljive zdravstvene storitve.

Razbremenitev sistema

Zavarovalnice so že v preteklosti prepoznale potrebo tako med prebivalstvom kot delodajalci po dodatnih zdravstvenih zavarovanjih, ki bi zajemala stroške specialističnih pregledov s hitrejšo obravnavo, na Slovenskem zavarovalnem združenju (SZZ) pa opažajo, da se je ponudba v zadnjih letih močno okrepila. Po besedah direktorice Maje Krumberger raste tako število zavarovalnic, ki ponujajo tovrstna zavarovanja, kot zanimanje pri ljudeh, saj so prepoznali njihovo dodano vrednost. »Zaradi velikega razpona kritij in višine premije so tovrstna zavarovanja dostopna širokemu krogu. Po porastu sklenjenih polic lahko sklepamo, da se izboljšuje tudi razumevanje razlik, kaj omogoča dopolnilno in kaj dodatno zdravstveno zavarovanje,« je opozorila na dva različna produkta. Dopolnilno, ki je podrobno zakonsko urejeno in dopolnjuje obvezno zavarovanje, ima velika večina ljudi, medtem ko je dodatno oziroma nadstandardno zavarovanje popolnoma neodvisen komercialni produkt.



S široko ponudbo dodatnih zdravstvenih zavarovanj zavarovalnice omogočajo dostop do zdravstvenih storitev zunaj sistema javnega zdravstva, tako v individualni kot kolektivni obliki. Krumbergerjeva jih opisuje kot dopolnitev javnega zdravstvenega sistema, »saj se z organizacijo zdravstvenih storitev pri zasebnikih javni sistem nekoliko razbremeni. Posamezniki namreč izstopijo iz čakalne vrste v javnem sistemu, ker bodo zdravstvene storitve opravili pri zasebnikih, in s tem sprostijo mesto nekomu drugemu«.

Dodatna zdravstvena zavarovanja namreč omogočajo kritje stroškov zdravstvenih storitev, ki niso sestavni del pravic iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, kot si samoplačniški pregled pri specialistu ali nadstandardne zobozdravstvene storitve. Poleg hitrega dostopa do specialista, ki je zagotovo najbolj znano kritje dodatnih zdravstvenih zavarovanj, kritja lahko vključujejo še storitve, kot so zahtevni diagnostični postopki (magnetna resonanca, CT, rentgen, ultrazvok …), posegi v enodnevni obravnavi, zdravila na beli recept, ambulantna rehabilitacija (delovna terapija, fizioterapija, govorna terapija ipd.), nasvet zdravnika po telefonu, v primeru hujših diagnoz tudi organizacija in plačilo drugega zdravniškega mnenja iz vodilnih zdravstvenih ustanov po svetu. Običajno zavarovanja vključujejo tudi asistenčne storitve zavarovalnice, ki zajemajo pomoč pri uveljavljanju zavarovanja z organizacijo terminov in usmerjanjem strank skozi celoten proces, še navaja Maja Krumberger.

Prednosti za posameznike in delodajalce

Tako tudi na primer v Prvi osebni zavarovalnici, kjer so nedavno ta produkt nadgradili oziroma razširili kritja skladno s potrebami trga, potrjujejo čedalje večje zanimanje prebivalstva in delodajalcev za takšno zaščito. Ugotavljajo, da je v zadnjem času k temu pripomogla pandemija, ki je že prej preobremenjeno javno zdravstvo še dodatno postavila na preizkušnjo. »Ne le zaradi dolgih čakalnih vrst, ampak tudi zaradi nedostopnosti nekaterih zdravstvenih storitev. zaznavamo več povpraševanja po različnih oblikah dodatnega zdravstvenega zavarovanja,« pojasnjujejo in dodajajo, da prednosti prepoznavajo tako posamezniki kot delodajalci. »Naš produkt, ki ga lahko sklene posameznik individualno, možna pa je tudi kolektivna oblika, torej ga za zaposlene sklene podjetje, omogoča, da zavarovanci do zdravstvenih storitev v mreži 310 uveljavljenih strokovnjakov v več kot 80 zdravstvenih ustanovah pridejo v povprečno petih delovnih dneh.«

Zavarovanje se lahko v celoti prilagodi potrebam po zdravstveni varnosti posameznika ali podjetja, zavarovanci so lahko osebe od 15. do 68. leta starosti, na voljo pa je tudi za otroke, starejše od petih let. Skleniti je mogoče eno ali kombinacijo zavarovalnih kritij Specialisti in zdravila, Operativni posegi, Rehabilitacije in Drugo zdravniško mnenje. Vsi zavarovanci se na zdravstvene storitve lahko naročijo 24 ur na dan, vse dni v letu. S sklenitvijo kombinacije več zavarovalnih kritij Prva Zdravje lahko podjetje določenemu segmentu zaposlenih, ki so njegov ključni kader, v primeru novonastale bolezni ali poškodbe zagotovi še hitrejšo in še bolj celovito zdravstveno obravnavo. Omogoči jim lahko dostop do zdravstvenih storitev tudi brez napotnice. To lahko hkrati pripomore k hitrejši vrnitvi na delovno mesto, obenem pa je učinkovit in sodoben način nagrajevanja ter motiviranja.

V kritja so vključili tudi težave, ki se lahko pojavijo pri posamezniku kot posledica covida-19, zdravnik pa je v asistenčnem centru na voljo za nasvet po telefonu v okviru ponujenih paketov kritij 24 ur na dan. Izkušnje kažejo, da zavarovanci pokličejo predvsem ob začetnih zdravstvenih težavah, ko simptomi še niso hujši.

»Vsem zavarovancem omogočamo tudi brezplačen telefonski nasvet družinskega zdravnika, kar olajša marsikatero skrb v primeru nenujnih zdravstvenih stanj,« so v Prvi osebni zavarovalnici pojasnili, kako pomagajo pacientom, ki zaradi različnih razlogov ne morejo fizično obiskati zdravnika. Če je treba, si pri tem pomagajo tudi s fotografijami, ki jih pošljejo pacienti, seveda pa nasvet na daljavo ni vedno mogoč, še posebej, ko gre za hujše težave in zdravnik želi opraviti določena testiranja. »Možnost, da pacient opravi posvet z zdravnikom na daljavo (po telefonu, elektronski pošti, videoklicu, aplikaciji), se je še posebej med epidemijo, ko je bil dostop do zdravstvenih storitev otežen, izkazalo za izredno uporabno, saj stranka v primeru zdravstvenih težav lahko hitro in enostavno pridobi strokovni nasvet oziroma priporočila za nadaljnjo ravnanje brez poti do ordinacije, iz udobja doma,« se strinja tudi direktorica SZZ.

Dodatno zdravstveno zavarovanje je način, kako se posameznik izogne težavam, ki lahko nastanejo kot posledica dolgih čakalnih vrst, pomemben je finančni vidik, saj zavarovanje ne predvideva dodatnih nepredvidenih stroškov, medtem ko bi lahko za nekoga brez takšne oblike zavarovanja, ki bi želel hitreje do storitev in bi se naročil pri zasebniku, to pomenilo velik finančni zalogaj. Spomniti pa velja še na psihološki vidik, pravijo v Prvi osebni zavarovalnici, pri daljšem čakanju na obravnavo se namreč povečuje negotovost zaradi nepojasnjenega zdravstvenega stanja.