Slovenskim bolnikom zagotavljamo najmodernejša zdravljenja

Minulo leto je dodobra pretreslo naše načine življenja in dela. Kako se je v tem času spremenil vaš način dela, saj vedno poudarjate, da nikoli ne smemo stati na mestu, ker je najslabše ne sprejeti nobene odločitve?

Bi ponazoril kar z Einsteinovim rekom, ki sem ga prebral na Delovem twitterju, in sicer, da je življenje kot vožnja s kolesom – če ne poganjaš, ne moreš držati ravnotežja. In tudi mi smo nenehno poganjali. V Novartisu imamo dobro razvit model kriznega upravljanja, ki nam je od začetka pandemije prišel zelo prav. Naše glavne skrbi so bile zdravje, varnost in dobro počutje zaposlenih ter oskrba trgov z zdravili. Hitro smo ugotovili, da smo kar dobro pripravljeni, tudi na delo na domu, ki smo ga zaradi preteklih prizadevanj na tem področju lahko uvedli praktično čez noč, in da so zaposleni v proizvodnji zaščiteni. In potem se je začelo razmišljati o priložnostih, kako izkoristiti to prednost še kje drugje.
 

Kaj bi želeli ohraniti na dolgi rok?

Veliko stvari, o katerih smo menili, da bomo za njihovo realizacijo potrebovali veliko časa, se je lahko zelo hitro uresničilo, sploh na področju digitalizacije. Tipičen primer je bila uporaba pametnih očal hololens (op. pametna očala s tehnologijo mešane resničnosti, ki v kombinaciji s programskimi rešitvami predstavljajo prostoročni računalnik), ki je bila takrat še v povojih. Ker inšpekcijskega pregleda v koronakriznih časih ni bilo mogoče narediti, saj inšpektor ni mogel v proizvodnjo, smo ga s pomočjo teh očal peljali v proizvodnjo virtualno. Pametna očala se zdaj uporabljajo po skoraj vseh Novartisovih lokacijah, tudi pri prenosu tehnologij iz ene proizvodnje v drugo, in zato nam ni treba več toliko potovati. Tako tehnologijo, ki je nastala iz nuje, zdaj uporabljamo kot konkurenčno prednost oziroma za hitrejše delo.

Poleg tega smo nadgradili modele dela na daljavo. Na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili v tem času, smo uvedli nov model, imenovan odgovorna izbira, ki omogoča zaposlenim, da usklajeno s timom in skladno z zakonodajo delajo kjerkoli in kadarkoli hočejo. Pogoj za to je gotovo naša kultura podjetja, ki stremi k temu, da vodje podpirajo zaposlene in jim zaupajo. S tem se spreminja tudi način vodenja, kar je epidemija še pospešila.

Zato so nastali tudi drugačni delovni modeli, z drugačnim načinom nagrajevanja zaposlenih in drugačnim načinom postavljanja ciljev. Več kot 70 odstotkov zaposlenih se je odločilo za ta enostavni delovni model, v katerem med drugim ne zapisujemo števila ur, saj tudi ne nagrajujemo več opravljenih ur, ampak učinek. Vsak posameznik in tudi vsak tim si postavi svoje cilje, katerih uresničevanje se potem redno spremlja.

Kako je podjetje preživelo dosedanjo zdravstveno in gospodarsko krizo?

Novartis v Sloveniji je eden od največjih gospodarskih deležnikov, ki lani je prispeval kar 3,3 odstotka slovenskega BDP. Vendar kriza še ni preživeta. Kako velika bo in kako se bo kazala na različnih področjih, bomo šele videli v nekaj mesecih. Na zdravstvenem področju smo začeli govoriti o sindemiji, tj. skupnosti epidemij, saj je pandemija koronavirusa vzporedno povzročila veliko problemov, kot je na primer slabše zdravljenje drugih bolezni, psihične težave itd., katerih razsežnosti sploh še ne poznamo. Po nekaterih podatkih je bilo od začetka pandemije diagnosticiranih skoraj tretjino manj rakavih obolenj, in v resnici se ne ve, koliko ljudi bo zdaj prišlo k zdravniku v poznejšem stadiju raka, ko bo prognoza slabša.

Drugi element, ki nas čaka, bo finančni. G7 že opozarja na inflacijo in dvig cen, zato je vprašanje, kako se bo celoten sistem na novo sinhroniziral, saj klasičnih mehanizmov ekonomske politike ni na voljo prav veliko. Zdi se mi pomembno, da ljudje razumejo, da krize ni konec, ne glede na to, ali bo še četrti val ali ne, saj je zadeva bolj kompleksna.

Omenili ste dvig cen. Kako se to kaže pri vaših surovinah?

Cene surovin se rahlo višajo, ampak to bo do nas prišlo z zamikom, saj imamo dolgoročne pogodbe, tako da takojšnjega učinka na teh ravneh ni. Zaradi povpraševanja po cepivih se veča povpraševanje po materialu zanje, zato je na teh področjih že opazna rast cen. Tudi v prihodnje bo najbrž opazna rast, ker se dražijo tudi druge surovine, kot je nafta itd. Vse to je stvar dolgoročnosti pogodb, kako dobro si lahko zavarovan in kako dobro se lahko izpogajaš za ceno. Nas pa zagotovo čaka precejšen inflacijski pritisk.

Če se vrnemo na lansko poslovanje Novartisa ...

Pandemija je v začetku vplivala na polnjenje dobavnih verig, ker smo se vsi bali, kaj bo z oskrbo z zdravili. Tako smo bili najprej priča skoku, zatem pa umirjanju povpraševanja, tudi zaradi zaprtosti zdravstvenih sistemov, vendar večjih težav s tem nismo imeli. Ukvarjali smo se z robustnostjo oskrbovalne verige. Že prej smo imeli sicer v večini primerov dvojne vire surovin, ob pandemiji pa smo sistem še nadgradili.

Farmacevtska industrija je na eni strani relativno robustna, na drugi strani pa imamo kot del velike skupine Novartis mehanizme, ki so dodatni blažilci razmer v zunanjem okolju. Skupina Novartis, katere del je tudi Lek, je lani ustvarila 40,2 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je tri odstotke več kot predlanskim; čisti dobiček se je povečal za 13 odstotkov, znašal je 6,7 milijarde evrov.

Na splošno je Novartis v Sloveniji lani zelo dobro posloval v vseh segmentih. V Razvojnem centru Slovenija, kjer se izvaja polovica Sandozovih razvojnih projektov, smo končali razvoj in vložili 22 dosjejev za zdravila na različnih terapevtskih področjih. Zaznali smo 25-odstotno rast razvojnega portfelja. Razvoj bioloških zdravil Mengeš pa je lani pridobil deset novih razvojnih projektov inovativnih bioloških in podobnih bioloških zdravil. Vse proizvodne lokacije so nemoteno delovale in preoblikovale portfelj z vključitvijo več inovativnih zdravil. Iz Slovenije smo lani v 93 držav po svetu lansirali 834 novih izdelkov, v proizvodnih obratih pa izdelali in zapakirali kar 27 inovativnih zdravil. V Slovenijo smo pripeljali prebojno celično terapijo CAR-T za zdravljenje nekaterih hematoloških rakov, ki sta jo že prejela dva bolnika. Obenem smo ostali vodilni ponudnik zdravil na slovenskem trgu.

V Sloveniji smo lani zaposlili rekordno število novih sodelavcev, okoli 650, povečali število razvojnih projektov, nadaljevali in končali vse načrtovane investicije, nadaljevali preoblikovanje družbe, ki poteka zadnjih nekaj let, ter nadaljevali gradnjo operativnega centra. Imeli smo celo za dva odstotka višjo prodajo. Pomembno je, da nam je uspelo zaščititi zaposlene in da proizvodnja ni stala niti en dan, zaradi česar smo lahko zagotavljali nemoteno oskrbo bolnikov z zdravili po svetu. Res smo veliko investirali v zdravje, varnost in dobro počutje zaposlenih, da so imeli dostop do nasvetov. Omogočena  jim je bila dodatna brezplačna psihosocialna pomoč, v primeru  obvladovanja stresa, zmanjšanja občutka strahu, panike in zaskrbljenosti zaradi koronavirusa.

Med pandemijo se nismo zaprli, ampak smo se še bolj osredotočili na vračanje družbi. Že ob začetku smo namenili pol milijona dolarjev donacije Rdečemu križu in ZPMS, ker smo vedeli, da bo koronakriza imela tudi socialni vpliv. Ker ni bilo razkužil, so naši kolegi v Mengšu izdelali razkužila, ki smo jih, okoli 27.000 litrov, donirali gasilcem, civilni zaščiti, zdravstvenim ustanovam, RKS in vsem, ki so zaprosili zanje. Župani občin, v katerih imamo svoje lokacije, so nas prosili za pomoč otrokom, za katere smo donirali 182 kompletov računalniške opreme.

Kaj pa prinaša letošnje leto?

Skupina Novartis je v letošnjem prvem četrtletju imela 1,7 milijarde evrov čistega dobička, kar je pet odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prihodki so medtem zrasli za en odstotek na 12,4 milijarde dolarjev.

Trgi in razmere so zahtevni, večina zdravstvenih sistemov še ne deluje na istih kapacitetah kot pred krizo. Čakalne vrste so se podaljšale, ne samo v Sloveniji, ampak gre za globalni trend. Zato ocenjujemo, da bo letošnje leto zahtevno. Če ne bo novih valov epidemije koronavirusa, se bodo počasi vzpostavili nazaj vsi sistemi v zdravstvu in takrat bomo videli, kje smo.

Zaradi covida-19 imamo po eni strani tudi manj okužb na drugih elementih, kar pomeni na primer manjše potrebe po antiinfektivih, po drugi strani pa nadaljujemo nove projekte. Na slovenskem trgu imamo tako že osmo podobno biološko zdravilo. Lani smo lansirali zdravilo aimovig za migreno za odrasle, letos tudi že alpelizib, prvo in edino tarčno zdravilo za napredovalega HR+/HER2-raka dojk z mutacijo PIK3CA. Ponosni smo, da smo učinkovino za to inovativno zdravilo proizvedli v Sloveniji.

In kakšni so načrti za prihodnost?

Novartis je v preoblikovanju, saj bi radi postali bolj osredotočena farmacevtska družba. Želimo biti med top tremi farmacevtskimi podjetji na svetu. Po eni strani optimiziramo delovanje, po drugi strani pa dajemo še več poudarka uporabi inovativne znanosti in tehnologije za reševanje najzahtevnejših farmacevtskih vprašanj. Tako se usmerjamo v nove tehnološke platforme, kot so radioligandi (op. to je radioaktivna biokemična snov, ki se uporablja za diagnozo ali raziskovalno usmerjeno preučevanje receptorskih sistemov v telesu), celična in genska tehnologija. Trend so biološka zdravila, ne smemo pa zanemariti še kar velikega portfelja malih molekul, klasične kemije. V okviru tega se tudi v Novartisu v Sloveniji prilagajamo in pomikamo po premici iz klasičnega generičnega podjetja v bolj inovativno podjetje, ki zna delati tudi kompleksne stvari. To bo v prihodnjih nekaj letih naša glavna naloga.

Slovenija ima v okviru Novartisa vedno večjo specifično težo, imamo zmogljivosti tako za male molekule (od razvoja do proizvodnje učinkovin in končnih izdelkov) kot za razvoj bioloških in podobnih bioloških zdravil. Z lanskimi investicijami v Mengšu v višini 50 milijonov evrov krepimo razvoj, klinične študije, tudi proizvodnjo in naše zmogljivosti še bolj prilagajamo zahtevnejšim generičnim izdelkom z visoko dodano vrednostjo in inovativnim izdelkom. Pred dvema letoma smo začeli vzpostavljati globalni operativni center, s čimer postajamo ključni center vodenja Novartisovih proizvodnih lokacij.
Se pa zavedamo svoje odgovornosti na slovenskem trgu, kjer smo s 13,9-odstotnim tržnim deležem največji ponudnik farmacevtskih izdelkov in zaradi tega tudi kot blagovna znamka Lek pri generičnih izdelkih in podobnih bioloških zdravilih skrbimo za vzdržnost sistema, po drugi strani pa želimo prek Novartisove blagovne znamke zagotoviti, da bodo imeli slovenski bolniki na razpolago vsa moderna zdravljenja. Zelo veliko se ukvarjamo s tem, da bo slovenskim bolnikom to čim prej na voljo.

Skupina Novartis vlaga v nove tehnologije za podporo svoji strategiji preoblikovanja, hkrati optimizira mrežo svojih izdelkov in prilagaja zmogljivosti lokacij in opreme. Novartis Slovenija nadaljuje preobrazbo iz generičnega v bolj inovativno farmacevtsko podjetje. Kam vas bo zapeljala ta pot?

Novartisov glavni cilj ostaja postati vodilna farmacevtska družba na svetu, ki jo poganjajo napredne platforme zdravljenja in podatkovna znanost. Portfelj izdelkov prilagajamo spreminjajočim se zdravstvenim potrebam ter hkrati povečujemo svojo učinkovitost in produktivnost, kar dosegamo tudi s prilagajanjem svoje globalne proizvodne mreže. Del tega preoblikovanja smo seveda tudi v Sloveniji, kjer imamo vodilni položaj na farmacevtskem trgu, na področju generike pa smo na drugem mestu. Smo tudi največji ponudnik podobnih bioloških zdravil. Tam, kjer nastopamo, si vedno želimo biti med top podjetji.

Kot rečeno, smo še vedno dovolj velik igralec na področju generičnih izdelkov, naš fokus so zahtevni generični izdelki. V Razvojnem centru Slovenija, ki je največji in najbolje opremljen tovrstni center v Sandozu, generičnem delu Novartisa, se izvaja polovica Sandozovih razvojnih projektov. Če pod generiko štejemo še podobna biološka zdravila, naj povem, da tudi na tem področju krepimo naš položaj, saj je razvojnih projektov čedalje več.

Poleg podobnih bioloških zdravil smo v zadnjem obdobju začeli razvijati tudi biološka zdravila. Za ponazoritev: razvoj enega podobnega biološkega zdravila stane 100 milijonov evrov, razvoj enega biološkega zdravila pa 2 milijardi. Seveda ne delamo celotnega razvoja, kljub temu pa smo na tem področju edini igralec v Sloveniji. Zelo pomembno je, da imamo vse te zmogljivosti in sposobnosti in da pridobivamo razvojne in proizvodne projekte, ki predstavljajo vrhunsko tehnologijo na področju bioloških zdravil.

V splošnem lahko rečemo, da se premikamo iz enostavnejših zgodb v bolj kompleksne; enostavnejše pa prevzemajo druga podjetja v skupini. Agilnost, ki jo imamo, prinašamo tudi na inovativni portfelj. Ker to znamo, ker se bomo naučili tudi novih tehnologij in ker imamo sposobne zaposlene, bomo v skupini Novartis podprli tudi večji del tega portfelja tako pri razvoju kot pri proizvodnji. V splošnem namreč slovenske lokacije pridobivajo investicije in zaposlene. Lani smo na novo zaposlili 650, predlanskim okoli 400 ljudi.

Tako sta enoti Trdni izdelki Ljubljana in Trdni izdelki Lendava, ki je največji pakirni center za Novartis, v okviru Novartisove strategije preoblikovanja pridobili razvojno priložnost, da v prihodnjih letih postaneta eden od ključnih delov Novartisove inovativne farmacevtske proizvodnje na svetu. Iz generičnega portfelja v inovativna zdravila prehajamo tudi pri učinkovinah, saj se bo vedno več farmacevtskih učinkovin delalo za inovativna zdravila. Mengeška lokacija krepi vlogo Novartisovega centra za biotehnologijo. Ni samo ena od najpomembnejših Novartisovih lokacij za razvoj bioloških in podobnih bioloških zdravil, ampak je tudi edini industrijski center za sodobno proizvodnjo bioloških in podobnih bioloških zdravil v Sloveniji.

Prevaljsko lokacijo popolnoma preoblikujemo, iz proizvodnje zdravil v del globalnega operativnega centra. V Sloveniji se namreč vzpostavlja hrbtenica upravljanja skoraj celotne proizvodne mreže Novartisa v več segmentih, od kontrole kakovosti, oskrbovalne verige, logističnega centra, inženiringa in podobno. Pri tem veliko vlagamo v nove digitalne tehnologije.
 

Torej vedno iščete konkurenčno prednost …

Seveda in jo tudi ponudimo skupini Novartis, zato smo lani zaposlili toliko novih ljudi, ker se je pokazalo, kaj vse lahko in znamo narediti. Znotraj skupine Novartis so včasih kakšne lokacije še večja konkurenca kot zunanja podjetja. Zato vedno poudarjam, da je treba biti agilen in imeti talente, treba je delati na kadrih, država pa mora narediti svoje na področju davkov in drugem poslovnem okolju, da bomo lahko dolgoročno konkurenčni.

Tako v segmentu inovativnih zdravil in zahtevnega razvoja kakor tudi pri generiki in bioloških zdravilih je nujen visoko izobraženi kader. Tako je na primer v začetku junija, ko je našo mengeško lokacijo obiskal švicarski predsednik Guy Parmelin skupaj s slovenskim premierom in gospodarskim ministrom, naš mlajši sodelavec, ki dela doktorat iz kemijsko-bioloških informacijskih znanosti, med ogledom novih laboratorijev za razvoj bioloških in podobnih bioloških zdravil predstavil vrhunsko tehnologijo za programiranje simulacije analitskega dela – torej, preden bomo v laboratoriju nekaj analizirali, s pomočjo umetne inteligence simuliramo, kaj se bo zgodilo, in tako predvidimo, katere poskuse moramo narediti.

Razvoj še vedno traja od šest do osem let, in če to lahko skrajšaš na od dve do tri leta, vidite, kakšen je vpliv tehnologije na razvoj in stroške, obenem pa lahko hitreje ponudiš rešitev bolniku. Na primer, če lahko s pomočjo umetne inteligence ponovno pregledaš razvojne podatke zadnjih let in poiščeš povezave, ki jih je človek spregledal, lahko s tem ključno prispevaš k novim metodam zdravljenja.

Koliko vlagate v inovativnost in razvoj?

Vsako leto vložimo okoli 200 milijonov evrov v raziskave in razvoj ter v nove projekte. Letos smo na dobri poti, da bomo mogoče vložili še kaj več. Vlagamo tako v širjenje kapacitet kot v inovativne pristope. Na področju razvoja vlagamo v digitalizacijo, umetno inteligenco, simulacijo analitskih metod, robotizacijo ... Sredi junija smo si ogledali, kako poteka priprava vzorcev popolnoma robotizirano. Pri nas se znanstveniki zdaj res ukvarjajo z načrtovanjem projektov, znanostjo, vse operativne stopnje pa si želimo čim bolj avtomatizirati.

Zelo sem ponosen, ker bo v nekaj letih v Ljubljani prva kontinuirana proizvodnja znotraj Novartisa in ena od redkih na svetu. Ta projekt smo začeli lani, dokončan pa naj bi bil v dveh ali treh letih. Kontinuirana proizvodnja pomeni, da bo vse, od surovine do končnega izdelka, potekalo avtomatizirano v enem koraku. Ko bo tableta končana, bo narejena tudi analitika, kar pomeni, da bo tableta primerna za na trg. Proces bo moral samega sebe uravnavati, kar pomeni, da je treba zajeti vse parametre v realnem času, saj lahko le tako ugotoviš, ali bo na koncu izdelek ustrezen. Seveda to pomeni, da moraš imeti tudi izdelke
razvite za ta način proizvodnje. Zame je to vrhunska tehnologija, ki smo jo začeli delati v Ljubljani.

Poleg tega je Mengeš z novim obratom za razvoj in proizvodnjo bioloških učinkovin zelo fleksibilen; ker gre za manjše serije, smo sposobni zelo na hitro preiti iz enega izdelka na drugega. Zato bomo lahko tudi nove izdelke za trg relativno hitro pripravili. Če bo povpraševanje, se lahko to prenese tudi kam drugam ali v kakšno drugo tehnologijo.

Korak naprej delamo tudi na področju dostopa do bolnikov. V Sloveniji smo vključeni v pilotni projekt za komercialne dejavnosti, v okviru katerega bomo preoblikovali model sodelovanja z bolniki. Dejstvo je, da v take pilotne projekte vstopimo ali dobimo novo tehnologijo, ali pa nam je zaupana kakšna večja vloga predvsem zato, ker smo agilni, ker smo okolje, v katerem je mogoče določene stvari narediti, in ker odlično sodelujemo z akademsko sfero in gospodarstvom. Element povezovanja in oblikovanja multidisciplinarne ekipe za projekt je tu zelo pomemben.Tudi zunanja javnost potrjuje našo inovativnost z različnimi nagradami, kot je zlata nagrada GZS za inovacije, pa nagrade slovenskim znanstvenikom znotraj skupine Novartis za izjemne dosežke na področju raziskav in razvoja in podobno.

Kako ocenjujete razmere na svetovnem farmacevtskem trgu?

Covid-19 je določene trende pospešil, tako da so se karte malo premešale, ampak predvsem na področju cepiv, na drugih področjih pa določena vprašanja ostajajo neodgovorjena. Farmacevtska podjetja, ki bodo imela odgovore ne samo za zdravljenja, ampak tudi za ozdravitev določenih bolezni, bodo gotovo v prednosti. Pomembni bodo obvladovanje novih tehnologij in terapij ter sposobnost kombiniranja bazičnega znanja podjetij z novimi tehnologijami.

Nekaj primerov: ali je mogoče pripeljati umetno inteligenco tako daleč, da boš lahko za organ, na katerem želiš aplicirati zdravilo, naredil simulacijo. Če nekoliko karikiram, to pomeni, da bi lahko naredil 10.000 poskusov, danes, ko se to testira na ljudeh, pa lahko narediš deset poskusov. Zelo je pomembno, katero farmacevtsko podjetje bo lahko uporabilo umetno inteligenco in druga digitalna orodja tako, da bo razširilo spekter delovanja, pospešilo raziskave in razvoj ter te elemente preneslo tudi na področje proizvodnje in interakcije s pacientom.

Medicina doslej ni bila zelo personalizirana, zdaj pa bo. Tudi združenja bolnikov so vse bolj angažirana. Vključiti bolnike v zgodnejši razvoj in pripeljati zraven ne samo zdravilo kot tako, ampak tudi v obliki nekakšne storitve – to so zgodbe, ki bodo ustvarile razlike med farmacevtskimi podjetji.

Ali pa če imaš rešitev za neki tradicionalen problem; Novartis je s prevzemom Medicines Company leta 2019 pridobil učinkovino inklisiran (zdravilo leqvio) za zdravljenje hiperholesterolemije. To zdravilo za srce proti slabemu holesterolu, ki ga je mogoče dajati samo v dveh odmerkih na leto, je v fazi registracije v Sloveniji. Evropska agencija za zdravila (Ema) ga je namreč odobrila februarja letos.

Za uspešnost podjetij bo pomembno tudi upoštevanje priporočil trajnostne politike ESG (Environmental, Social and Governance); gre za okolje, družbo in vidik upravljanja naložb. Ne bo samo pomembno, kaj naredimo kot produkt/storitev, ki jo ponudimo pacientu ali zdravstvenemu sistemu, ampak kako to naredimo, ali smo ob tem okoljsko učinkoviti ter ali to naredimo pravično in transparentno. Tudi mi temu že vrsto let posvečamo veliko pozornosti.

Pomemben segment vsakega podjetja so kadri. Kako skrbite zanje? Je kadre, ki jih potrebujete, težko najti v Sloveniji?

Imamo več kot 5100 redno zaposlenih. Zaradi dobrega povezovanja tako z akademskimi institucijami kot fakultetami in znanstvenoraziskovalno sfero za zdaj še zagotavljamo večino kadrov v Sloveniji. Si pa želimo večje internacionalizacije delovne sile. Že vrsto let smo pri iskanju talentov in strokovnjakov zelo proaktivni ter organiziramo mednarodno uveljavljene projekte, kot sta BioCamp in Novartisov karierni zajtrk.

Slovenija je med 30. in 40. mestom po konkurenčnosti za delovno silo. Zanimivi so pri tem parametri – naš izobraževalni sistem je med 15. in 20. mestom globalno; naša sposobnost pritegniti kadre pa je zelo zadaj. Zato pozdravljamo davčne spremembe, da bomo lahko konkurenčni, saj kadra za zahtevne tehnologije, na primer če bi šli na področje genskih tehnologij tudi v Sloveniji, sami ne moremo izobraziti, ampak ga bomo morali vsaj do neke mere uvoziti. S tega vidika mora biti ekosistem primeren.

Na tem področju sami zelo veliko delamo. Tako smo vzpostavili celoten ekosistem, od nagrajevanja do delovnih pogojev, postavljanja ciljev in skrbi za dobro počutje zaposlenih. Slednje je izjemnega pomena, zato smo razvili program Energized for Life (Polni življenja) kot podporo in spodbudo uravnoteženemu pristopu k integraciji poklicnega in zasebnega življenja, kar je zlasti med pandemijo postalo vse pomembnejši dejavnik.

Vse to, tudi akademsko sfero in davčni vidik, je treba skombinirati, da lahko pridemo do kakovostnih kadrov, ki jih potrebujemo. Mi smo veliki že znotraj Novartisa, kaj šele znotraj Slovenije. Zavedamo se, da so motivirani in zavzeti posamezniki predpogoj za uspeh. Sledimo Novartisovi strategiji in si z različnimi dejanji in pristopi prizadevamo spodbuditi naše zaposlene, da izkoristijo svoje potenciale. Ustvarjamo opolnomočeno, vedoželjno in navdihujočo kulturo, ki temelji na integriteti in vrednotenju raznolikosti. To je pogoj za uspešne in zavzete zaposlene, ki želijo prispevati k doseganju skupnih ciljev.

Zaposleni so ambasadorji našega podjetja, naše blagovne znamke in vsi prejeti certifikati – dve leti zapored smo prejemniki nagrade za najuglednejšega delodajalca, prav tako smo prejemniki mednarodnega certifikata Top Employer za leto 2021 – tudi zunanji javnosti pokažejo, da smo urejeno podjetje, v katerem je dobro biti zaposlen.

Letos praznujete tri pomembne obletnice: 75 let Leka, 25 let Novartisa in 15 let od odobritve podobnih bioloških zdravil. Kaj pomenijo za vas in širše okolje?

Lek je prvo in najstarejše farmacevtsko podjetje in teh 75 let smo junija zaznamovali ob obisku švicarskega predsednika v Mengšu, kjer se je naša zgodba začela. To tudi pomeni, da imamo v Sloveniji tradicijo farmacevtske proizvodnje in znanje. In tudi Novartis je naredil prijateljski prevzem Leka, ker je bil tukaj bazen talentov, kadrov in znanja. To se navezuje na 25-letnico Novartisa, ker z njimi sodelujemo od leta 2002, in zato smo aprila lahko zaznamovali tudi 15. obletnico odobritve prvega podobnega biološkega zdravila na svetu. Evropska agencija za zdravila je namreč leta 2006 odobrila uporabo Novartisovega (Sandozovega) zdravila omnitrope.

Podobna biološka zdravila prinašajo številne pomembne prednosti, tako z vidika dostopa do zdravljenja za bolnike kot z vidika vzdržnosti zdravstvenih sistemov. S prihranki, ki jih prinašajo zdravstvenim blagajnam, se lahko ti osredotočijo na inovativne izdelke, s katerimi izboljšajo življenje še več ljudem. Novartis (Sandoz) ima več kot dvajsetletne izkušnje na področju razvoja in proizvodnje podobnih bioloških zdravil.

Na tem področju igramo veliko vlogo, saj so se združili znanje in talent, ki ga imamo v Sloveniji, ter finančna moč in dodatno znanje, ki ga je prinesel Novartis v to, da lahko danes rečemo, da imamo edini center za razvoj in proizvodnjo bioloških in podobnih bioloških zdravil v državi. Najverjetneje bi nekaj od tega imeli, če bi bil Lek še samostojen, prav veliko pa ne, saj si finančno tega ne bi mogli privoščiti. To je element, ki ga prinašamo.

In kaj smo prinesli družbi? Naša raziskava je pokazala, da smo lani z našimi zdravili dosegli nekaj več kot milijon bolnikov v Sloveniji, dodana vrednost tega je bila 650 milijonov evrov, zato ker ljudje niso bili na bolniški in ker so lahko opravljali svoje delo. Hkrati smo poleg naših 5000 delovnih mest ustvarili še 8000 delovnih mest v Sloveniji.

Kot ste omenili, bo v Sloveniji deloval eden izmed dveh Novartisovih globalnih operativnih centrov. Koliko delavcev iz prevaljske lokacije (bo)ste lahko prezaposlili? Katerih kadrov vam še morebiti primanjkuje?

Trenutno okoli 80 ljudi s prevaljske lokacije že dela v operativnem centru. Preoblikovanje še poteka, ker še proizvajamo na Prevaljah, zato vseh, ki bi si jih želeli, še ne moremo prezaposliti. Trenutno je v operativnem centru okoli 600 (pre)zaposlenih. Ti delujejo na vseh naših lokacijah v Sloveniji.



Za oskrbovalno verigo smo imeli na voljo velik nabor kadrov. Še vedno pa iščemo nove kadre in bi si želeli boljšega kadrovskega bazena na področju inženiringa ter proizvodne znanosti in tehnologije, torej na področju upravljanja proizvodnje. Pri slednjem je treba imeti širok spekter znanj, saj če imam proizvodnjo bioloških substanc v Franciji in bom imel tehnologa v Sloveniji, mora imeti znanje na tej ravni – ali pa če proizvajam en del genske tehnologije v Avstriji in imam tehnologa pri nas, mora ta imeti določena znanja. To me trenutno še najbolj skrbi, ali in kako hitro bomo dobili ustrezne kadre.

Sicer je tudi iz Novartisa prišlo k nam delat kar nekaj strokovnjakov, ki na primer kot vodje skupin pomagajo pridobivati nova znanja. Nobeno drugo farmacevtsko podjetje se še ni podalo na tako pot, zato je tu Novartis vodilni – operativne oziroma servisne centre za računovodstvo imajo vsi, za ta del oskrbovalne verige pa še nihče. In to je zanimiv poskus. Zaenkrat smo uspešni, zato tudi imamo povpraševanje. Bi pa lahko iz centra vodili še kaj, kar pred covidom-19 ni bilo mogoče, zdaj pa je. S tem se bomo še veliko ukvarjali v prihodnjih dveh letih.

S podjetjem Tab Mežica ste junija podpisali dogovor o nakupu nove proizvodne zgradbe na Prevaljah, ki ni v uporabi. Kaj vse zajema ta dogovor?

Dogovor smo podpisali 14. junija, predvideva pa, da bo do 95 zaposlenih s prevaljske lokacije dobilo priložnost v Tabu – nekateri že do konca leta, preostali pa glede na dinamiko, ki jo predvidevamo za končanje naše proizvodnje in bo še stvar uskladitve. Ker imamo v operativnem centru določene profile, smo hkrati hoteli dati priložnost tudi vsem drugim sodelavcem. Zato smo sklenili dober dogovor s Tabom. Zaposleni se dodatno izobražujejo za prekvalifikacijo, zato sem optimist, da bomo obljubo, ki smo jo dali, tudi držali.
 

In na koncu, ste se v teh turbulentnih, stresnih časih, ko so bili zaprti fitnesi in tenis igrišča, sproščali s simulatorjem letenja ali ste izbrali kakšen drug način?

 
Še vedno se sproščam s simulatorjem letenja. Je pa podjetje v tem času ponudilo številne različne možnosti sproščanja in telovadbe doma, pa tudi možnosti strokovnega in osebnega razvoja, tako da nisem ničesar pogrešal. Glede na to, da pa so bili zaprti gostinski obrati, sem se še izpopolnil v kuhanju in pripravi različnih, novih specialitet.