Ko se pogovarjamo o novih tehnologijah, ne smemo pozabiti na etiko

Medijska hiša Delo bo v sredo večmesečno poslovno kampanjo Mobilnost 2024: »Prihodnost je zdaj!« zaključila s konferenco na Ljubljanskem gradu. Programska partnerja konferenčnega dela sta podjetje Fabulatorij in Inštitut za strateške rešitve.

Udeležence je uvodoma nagovoril Bojan Budja, odgovorni urednik Dela. Kot je poudaril, so številni tehnološki trendi ključni ne samo za naš jutri, ampak za prihodnost celotne Evrope. In prav zato smo skozi večmesečno poslovno kampanjo in današnjo konferenco naslavljali več vrst mobilnosti - od prometa, logistike in aplikacij, pa do podatkov ter mobilnosti ljudi in dela. »Odpirali smo vprašanja o tem, kako velike bodo naložbe v električno mobilnost in kakšne so prebojne rešitve trajnostne in urbane mobilnosti. In v kontekstu zavedanja pomena trajnosti, zelene energije in energetske samopreskrbe tudi podjetja iščejo vedno nove - za uporabnike čim bolj uporabne, enostavne in privlačne rešitve. Vse od sončnih elektrarn do polnilnic za električna vozila, energetskih skupnosti pa do souporabe e-vozil.«

Ob vsem tem pa, kot je dodal Bojan Budja, ne moremo mimo dejstva, da bo vpliv umetne inteligence na produktivnost v vseh sektorjih izjemen. Temu sledijo tudi kadrovski trendi v svetu visoke tehnologije, kjer podjetja iščejo predvsem kader z znanjem s področja umetne inteligence in tehnologij 5G. Pametni telefon torej prevzema vlogo računalnika, plačilne rešitve in naprave za vstop v naša digitalna življenja. Vendar pri tem ne smemo pozabiti na kibernetsko varnost. Podatki kažejo, da so podjetja vse pogosteje tarča direktorskih prevar in vrivanja v poslovno komunikacijo. »Samo lani je na primer vrivanje v poslovno komunikacijo slovenskim podjetjem skupaj povzročilo za skoraj 8 milijonov evrov škode. Policija pa je zabeležila za skoraj 28 milijona evrov škode zaradi različnih spletnih goljufij.«

Vendar ne pozabimo, je zaključil Bojan Budja, samo inovativne rešitve izboljšujejo uporabniške izkušnje – torej izkušnje vseh nas!

Nove stare tehnologije

V uvodnem nagovoru je ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh poudarila, da zdaj pogosto govorimo o revolucionarnih časih in tehnologijah, ampak vsi ti koncepti obstjajajo so že nekaj desetletij. O avtonomnih vozilih so se začeli pogovarjati že leta 1920, ko je bil narejen prvi eksperiment, vodenje avtomobila z električnim sistemom so preizkusili deset let kasneje, kasneje so znanstveniki ustvarili avto, ki je s pomočjo kamer sledil črtam na cesti, prvi avtonomni avto je po cesti zapeljal v Munchnu leta 1987, in to s hitrostjo 96 km/h in prva avtonomna vožnja se je zgodila leta 1995. »Danes s pomočjo novih tehnologij samo izkoriščamo polni potencial teh konceptov,« je dejala ministrica.

Tudi umetno inteligenco (UI) so uradno začeli raziskovati že v drugi polovici 50. let prejšnjega stoletja, danes o njej toliko govorimo, ker imamo zaradi izredne zmogljivosti računalnikov na voljo veliko podatkov, ki jo UI potrebuje, da s pomočjo algoritmov ustvarja različne napovedi.

Slovenija razlilčno uspešna pri digitalizaciji

V načrtu za digitalno desetletje smo sprejeli številne ukrepe in marsikateri že kaže rezultate, je ocenila Emilija Stojmenova Duh. V Sloveniji ima 94 odstotkov gospodinjstev dostop do širokopasovnega interneta, od tega 77 odstotkov do optike, cilj je sto odstotkov. »Če smo na področju povezljivosti na ravni EU med najboljšimi, imamo več izzivov pri digitalnih kompetencah in spretnostih, tako pri osnovnih kot naprednih. Potrebujemo več strokovnjakov,« je poudarila in dodala, da ministrstvo financira različne programe, ki krepijo veščine prebivalstva na tem področju.

Po uporabi tehnologij v gospodarstvu je Slovenija na osmem mestu med državami EU, umetno inteligenco uporablja jo 11 odstotkov podjetij, »želimo, da bi se ta delež še povečal, zato omogočamo infrastrukturo«.

V javnem sektorju imamo v Sloveniji več kot 450 ključnih javnih storitev (77 odstotkov) že na voljo na spletu, cilj je, da bodo do leta 2030 vse, a je ministrica prepričana, da bo to že prej.

Ob tem je ministrica opozorila na kibernetsko varnost, »nove tehnologije pomagajo, da se bolje zaščitimo, a na drugi strani jo izkoriščajo tudi tisti, na drugi strani«, je poudarila in opozorila na vlogo etike pri uporabi novih tehnologij. »Ko se pogovarjamo o novih tehnologijah, ne smemo pozabiti na etiko, za kakšne namene jih uporabljamo. Tako kot velja pri robotih, mora tudi v primeru umetne inteligence biti človek tisti, ki ima nadzor nad njo, pri čemer je ne smemo uporabljati za škodljive namene, ampak izključno za dobrobit človeka in našega planeta.«

Sledil je navdihujoč pogovor Sanje Modrić s Simonom Marčičem, ekstremnim motoristom, ki je z desetimi nastopi na reliju Dakar postavil mejnik v slovenskem motošportu. Njegova pot do statusa legende Dakarja je dokaz, da je s trdim delom mogoče doseči tudi najbolj ambiciozne cilje ter tudi postati mentor mladim, ki jih privlači motošport.

Poslovne dinamike novih premikov

Zatem bo sledil prvi panel, na katerem bodo o poslovnih dinamikah novih premikov razpravljali Antonio Argir, član uprave NLB, Barbara Žibret Kralj, odgovorna partnerica družbe Deloitte za Slovenijo, Boštjan Škufca Zaveršek, podpredsednik uprave Telekoma Slovenije, in Slavko Ažman, Porsche Slovenija, vodja poslovnega upravljanja v Porscheju Slovenija.

Po premoru bo na vrsti okrogla miza, na kateri se bo o ključnih značilnostih in pomenu koncepta E8 Ignac Završnik, predsednik DEMS – Društvo za e-mobilnost, pogovarjal s Kristijanom Melincem, vodjo digitalne infrastrukture v Telekomu Slovenije, in dr. Janezom Humarjem, vodjo službe za strateško-inovacijske programe v Elesu.

Pametno, mobilno življenje

Drugi panel bo poligon za razprave na temo pametnega, mobilnega življenja, ki mora biti v koraku z inovacijami. Mnenja bodo z Matejem Golobom, soustanoviteljem in vodilnim partnerjem v CorpoHub, soočili Boštjan Kop, vodja razvoja aplikacije DRAJV v Zavarovalnici Triglav, Alenka Mejač Krassnig, direktorica Vise za Slovenijo, Marko Rems, član poslovodstva Pošte Slovenije, Slavko Ažman iz Porsche Slovenija, Darja Kocjan, direktorica potniškega prometa na Slovenskih železnicah, in doc. dr. Luka Šlosar, znanstveni sodelavec na Inštitutu za kineziološke raziskave ZRS Koper.

Vso konferenco pa bo ilustrator Jaka Vukotič vizualno povzemal izrečeno in kreiral podobo mobilnosti prihodnosti, ki jo bo ob zaključku tudi predstavil udeležencem konference.