Vpliv umetne inteligence na produktivnost v vseh sektorjih bo izjemen

V prihodnje se nam obeta nekaj pomembnih tem, ki bodo oblikovale predvsem gibanja na kapitalskih trgih. Med njimi sta tudi tehnologija in še posebno umetna inteligenca, je v intervjuju poudaril Luka Podlogar, predsednik uprave NLB Skladov. Opozoril je, da Amerika na področju umetne inteligence inovira, medtem ko Evropa predvsem regulira, namesto da bi inovirala.

NLB Skladi upravljajo približno 2,6 milijarde evrov in ste glede na to največja družba za upravljanje v jugovzhodni Evropi. Kako zadovoljni so lahko največji upravljavci v državi z dogajanjem v letu 2023?

Lansko leto so zaznamovali številni globalni izzivi, kar je vplivalo tudi na svetovne kapitalske trge. Ne glede na vse globalne pretrese smo z lanskim letom lahko zelo zadovoljni, saj je bil vsak drugi evro, ki je bil v Sloveniji investiran v vzajemne sklade, vplačan v NLB sklade. Lansko leto smo tako končali s 171 milijoni evrov neto prilivov.

Hkrati sem zelo vesel, ker smo lani sklenili skoraj 23.000 varčevalnih načrtov. To pomeni, da so se številni Slovenci odločili za ta zelo učinkovit način varčevanja na kapitalskih trgih s postopnim mesečnim rednim vlaganjem.

Izjemni rezultati in vodilna pozicija tako v regiji kot tudi v Sloveniji gotovo predstavljajo tudi veliko odgovornost. V lokalnem smislu je 2,6 milijarde evrov sredstev v upravljanju morda veliko, v mednarodnem kontekstu pa ne tako zelo. Tudi če pogledamo naša skupna sredstva v upravljanju ali če celo seštejemo sredstva vseh upravljavcev skladov ter jih primerjamo z obsegom depozitov, ki jih imamo Slovenci na bankah, ugotovimo, da je ta številka relativno nizka oziroma prenizka glede na to, kako bi bilo pametno dolgoročno vlagati. Hkrati je tudi precej nižja kot na nekaterih zahodnoevropskih trgih, kjer je kultura vlaganja dolgoročno bistveno bolj razvita.

Svet ECB marca skladno s pričakovanji že četrtič zapored ni spremenil osrednjih obrestnih mer za območje z evrom. Po mnenju analitikov obrata v denarni politiki ni pričakovati pred junijem, vendar bi gospodarstvo za nov zagon potrebovalo nižjo obrestno mero. Torej k čemu bo po vaši oceni prispevala trenutna raven obrestnih mer in od česa vse bodo odvisni nadaljnji koraki?

Svet ECB se je odločil, da bodo osrednje obrestne mere ostale nespremenjene, enako je ravnala tudi ameriška centralna banka. Analitiki napovedujejo in tudi centralne banke nas na to nekako napeljujejo, da bo prvo znižanje junija in da se bo potem tudi v drugi polovici leta obrestna mera še zniževala. Trgi zdaj morda pričakujejo nekoliko večje znižanje, kot ga napovedujejo centralne banke, ampak glavno vodilo, ki ga bodo centralne banke uporabljale pri odločitvi o tem, kdaj in kolikšno bo znižanje, so predvsem podatki o inflaciji – predvsem podatki o hitrosti upočasnjevanja rasti cen – ter podatki o gospodarski rasti in brezposelnosti. Gospodarska rast, še posebno v ZDA ostaja relativno robustna, inflacija se počasi začenja zniževati, čeprav morda učinek visokih obrestnih mer na znižanje inflacije še ni bil v popolnoma vseh delih gospodarstva enako izražen, še posebno ne tam, kjer se cene prilagajajo obdobno, na primer enkrat na leto.

V Evropi so obrestne mere v nekaterih evropskih gospodarstvih že kar močno vplivale na znižanje rasti cen, ampak kljub temu brezposelnost ostaja, zanimivo, na relativno nizkih ravneh in nismo še videli nekega bistvenega povečanja. Zato pri znižanju cen še vedno nekaj dela ostaja za ECB, in te podatke bodo potem centralne banke upoštevale pri samem znižanju.

Evropsko gospodarstvo gotovo potrebuje nižjo obrestno mero za zagon, kar je še posebej razvidno pri nekaterih gospodarstvih, kot je nemško. Menim, da se centralne banke tega tudi zavedajo in bodo pravočasno ukrepale.

So pa nekatere centralne banke že znižale obrestno mero, kar smo lahko videli na območjih drugih valut, to je v drugih gospodarstvih v srednji in vzhodni Evropi ter Latinski Ameriki. Pomembno pa je predvsem to, da je med zahodnoevropskimi gospodarstvi obrestno mero znižala Švica. To nakazuje na trend, ki ga bomo po mojem mnenju deležni tudi v območju z evrom in v ZDA.

Kakšne prelomne spremembe po vaši oceni prinaša prihodnost in kako naj bi vplivale na kapitalske trge?

V prihodnosti se nam obeta nekaj pomembnih tem, ki bodo oblikovale predvsem gibanja na kapitalskih trgih. In zelo močna stvar, ki vpliva na razvoj, je tehnologija, še posebno umetna inteligenca. To je sila, ki je močno poganjala trge leta 2023, in pričakujemo, da jih bo poganjala še naprej. Umetna inteligenca bo imela enormen vpliv na produktivnost v vseh sektorjih in naj bi po ocenah dolgoročno celo povečala gospodarsko rast za več kot eno odstotno točko. In tudi za rezultate tehnoloških podjetij se pričakuje, da se bo v prihodnje njihova dobičkonosnost še izboljševala.

Druga močna sila, ki bo vplivala na razvoj gibanja na kapitalskih trgih, je zgodba v zvezi z obrestnimi merami in inflacijo – torej dinamika, kdaj se bodo obrestne mere začele zniževati, kako se bo gibala inflacija ter s tem povezana gospodarska rast in brezposelnost.

Za zdaj so stvari videti relativno predvidljive, gibanja so skladno s pričakovanji in konsenz je, da se bo inflacija še naprej zniževala in da se bodo obrestne mere začele zniževati, vendar na kratkoročni ravni vseeno lahko nastanejo zamiki v eno ali drugo smer.

Tretji zelo pomemben trend pa je tako imenovano super volilno leto, saj bodo v dveh tretjinah svetovnih gospodarstev v letošnjem letu volitve. In to bo vplivalo na gibanje na kapitalskih trgih, verjetno še najbolj ameriške volitve. Poleg volitev imajo pomemben vpliv lahko tudi geopolitične težnje, vojne, ki divjajo po svetu, če bi se razširile iz lokalnih v globalnejše konflikte med velikimi svetovnimi silami. Kapitalski trgi so na geopolitična trenja zelo občutljivi.

Za umetno inteligenco so napovedi res zelo drzne. Sredi marca je evropski parlament podprl akt o umetni inteligenci, ki je prva takšna zakonodaja na svetu. Kakšna je vaša ocena, bi bilo treba akt dopolniti ali kaj izpustiti?

Pri pogovoru o evropski zakonodaji o umetni inteligenci postanem malce žalosten, ker Amerika inovira na področju umetne inteligence, Evropa pa na tem področju regulira, namesto da bi inovirala. Številna podjetja in startupi s področja umetne inteligence v Evropi niso zadovoljni z regulacijo, saj po njihovem mnenju negativno vpliva na inovacije. So pa že nekatere države, kot so Singapur in Združeni arabski emirati, začeli novačiti omenjena podjetja, saj ponujajo ugodnejše regulatorno okolje, kjer jim bodo omogočili neomejen razvoj.

Vsekakor umetna inteligenca prinaša določena tveganja, ampak morda je šla Evropa s to regulacijo ponovno malce prehitro in preostro. Morala bi iti malo bolj z roko v roki z industrijo ter ne zatreti inovacij in startupov, ki so v evropskem prostoru na tem področju aktivni. Še posebno zato, ker se Evropa že tako ali tako spopada s pomanjkanjem inovacij na področju tehnologije. Škoda je, ker evropski politiki tega niso videli kot priložnost na področju umetne inteligence in dolgoročno konkurenčnost evropskega gospodarstva.

Kje vse pa se umetna inteligenca uporablja v finančni industriji?

V finančni industriji je umetna inteligenca uporabna na številnih področjih, tudi pri analizi velike količine podatkov, saj lahko deluje kot nekakšen asistent, ki nikoli ni utrujen in lahko podatke zelo učinkovito analizira. To področje je pri investiranju zelo pomembno in tudi mi uporabljamo umetno inteligenco pri analizi določenih sektorjev in podjetij.

Obenem je lahko tudi pomoč na področju podpore strankam s tako imenovanimi klepetalnimi roboti (chatboti). Vendar v tej fazi umetna inteligenca ne more rešiti vsega, predvsem pri novih podjetjih z določenimi aplikacijami, ki uporabljajo izključno UI za podporo strankam, saj je v tej fazi ta podpora za zdaj manj ustrezna.

Se pa v finančni industriji lahko uporablja tudi za optimizacijo naložb, morda tudi pri finančnem kriminalu, kjer lahko prepoznava sumljive transakcije na podlagi določenih vzorcev. Umetna inteligenca nam lahko pomaga, da določene postopke bolj avtomatiziramo in optimiziramo.

Pa bi lahko umetna inteligenca pripomogla tudi k večji finančni pismenosti?

Seveda, da bi, vendar je pri tem predpogoj, da mora človek imeti zanimanje za finančno opismenjevanje. Naša odgovornost pa je, da spodbudimo to zvedavost, da se bo posameznik začel pogovarjati z umetno inteligenco tudi o finančnih temah. Sploh pri mlajših generacijah pa bi mogoče bolj kot umetna inteligenca pri finančnem izobraževanju pomagala gemifikacija (igrifikacija), vendar bi seveda morali iti v to z zdravo mero razuma.

Se pa pri tem pojavi vprašanje kibernetske varnosti.

Vprašanje kibernetske varnosti je za celotno finančno industrijo zelo velik izziv. Lahko rečem, da je celo največja nočna mora vseh, ki vodimo finančno industrijo, predvsem zaradi tega, ker je naš svet prek mobilnega telefona in računalnika popolnoma digitalen. Zato moramo biti zelo pazljivi, da se izognemo kriminalu, zato podjetja vse več vlagamo v kibernetsko varnost.

To je tudi zanimiv naložbeni sektor?

Od začetka ukrajinske vojne je bil zanimiv sektor za vlaganje obrambna industrija, lani pa eden zmagovalnih še tehnološki sektor. Kibernetska varnost ali podjetja, ki so v sektorju kibernetske varnosti, so v bistvu nekje na precepu med obrambno industrijo in tehnologijo, zato je to po naši oceni zanimivo področje tudi za vlaganje. Tudi znotraj same IT-industrije so vlaganja v kibernetsko varnost eden najhitreje rastočih delov. Z vidika tega, da je kibernetska varnost velika grožnja za vse finančne institucije, pa je zato hkrati tudi zelo zanimiva naložbena priložnost.

Zanimiv naložbeni sektor je tudi farmacija, ki je doživela razcvet v času covida-19, po katerem je sicer sledila streznitev, ampak zdaj prihaja nov val novih učinkovin, ki naglašujejo enega največjih svetovnih zdravstvenih problemov – debelost. Nova zdravila za debelost poganjajo določene delnice znotraj farmacevtskega sektorja, tako da so pred nami številne inovacije, ki delajo po našem mnenju ta sektor zelo zanimiv. Debelost je kot svetovni zdravstveni problem po mojem mnenju sveti gral za farmacevtska podjetja, zato tudi pričakujemo, da bo pri tem nekaj zmagovalcev, ki bodo lahko deležni lepih rasti delniških tečajev.

Zanimiv sektor je tudi energetika, v katerega se je v preteklosti premalo vlagalo; s pospeševanjem gospodarske rasti pa zna biti ta sektor zelo zanimiv.

Seveda je pri vlaganjih treba gledati tudi regijsko, kaj se bo dogajalo z volitvami in kakšen vpliv bodo te imele na kapitalske trge. Na primer, če bi v ZDA zmagal Trump, ki postavlja Ameriko na prvo mesto, bi to lahko pomenilo nekaj pozitivnega za podjetja, ki so osredotočena predvsem na ameriški trg, še posebno znotraj segmenta tako imenovanih small- in mid-cap delnic.

Kako pa ocenjujete slovenski kapitalski trg in odziv vlagateljev za nakup ljudskih obveznic? Ali je bila to dobra odskočna deska za večja vlaganja v sklade in delnice, saj slovenski varčevalci večino denarja namreč še vedno hranijo v bančnih depozitih?

Po nekaterih ocenah je bilo zbranega malo denarja v primerjavi s hrvaškimi izdajami, vendar izdaja ljudskih obveznic po moji oceni predstavlja uspešen nov začetek. Vlada je to izdajo izvedla uspešno in odlično je, da smo se vsaj začeli nekoliko več pogovarjati o vlaganju v obveznice in kapitalske trge nasploh. Državne obveznice so na splošno primerne za konservativne vlagatelje, ker veljajo za zelo varne naložbe. Morda za številne vlagatelje niso najprimernejša naložbena oblika, ker so premalo donosne in premalo tvegane, na primer za mlajše vlagatelje, ki lahko vlagajo bolj dolgoročno in si lahko privoščijo več tveganja, saj tudi iščejo višji dolgoročni donos.

Odlično pa je, da je bilo s to izdajo ljudskih obveznic odprtih veliko novih trgovalnih računov v Sloveniji. Zdaj pa je po moji oceni odgovornost nas kot finančne industrije, da ta trend nadaljujemo in da s temi novimi vlagatelji, med katerimi so številni prvič vstopili na kapitalske trge, začnemo skupaj delati, jih ozaveščati o vlaganju in jim pomagati, da se razgledajo morda tudi po drugih naložbenih razredih in drugih finančnih produktih ter tako sprejmejo prave finančne odločitve za svojo prihodnost.

Kaj lahko pri tem finančnem ozaveščanju še naredi država?

Seveda lahko še kaj naredi, med drugim tudi z davčnim stimuliranjem finančnih vlagateljev. Obenem bi lahko tudi država poskušala izkoristiti ta trend za višjo stopnjo finančnega opismenjevanja, za osveščanje o vlaganju na finančnih trgih. Izdaja ljudskih obveznic je bil prvi korak, na katerega gledam pozitivno, je pa dejstvo, da moramo vsi skupaj še zelo, zelo veliko narediti, da popeljemo Slovence na pot k bolj dolgoročno pametnemu in bolj donosnemu vlaganju na kapitalske trge.

V ljudeh moramo vzpodbuditi zvedavost za to področje in pokazati, kako se giblje njihovo premoženje. In zato moramo kot finančna industrija tudi lansirati  produkte oziroma platforme, kjer si bodo ljudje lahko to tudi ogledali.