V Sloveniji ne moremo digitalno plačevati povsod, kjer bi želeli

V zadnjih nekaj letih smo pri vedenju potrošnikov priča usmeritvi v digitalno. Alenka Mejač Krassnig, direktorica Vise za Slovenijo, zato trgovce, podjetja in podjetnike, ki še ne omogočajo plačevanja s karticami, poziva, da to vendarle preizkusijo. Pravi, da prav vsaka raziskava ugotavlja več pozitivnih kot negativnih učinkov.

Digitalna preobrazba je doletela tudi industrijo plačil. Gotovino so zamenjale plačilne kartice, zdaj te pospešeno zamenjujejo oziroma nadomeščajo mobilne aplikacije, v katere so plačilne rešitve že vdelane. Kateri trendi na področju plačil so trenutno najbolj prisotni v Sloveniji?

V zadnjih nekaj letih smo pri vedenju potrošnikov priča usmeritvi v digitalno. Hiter tehnološki napredek je spremenil način potrošnje, upravljanja denarja in življenja nasploh. Spreminjajo se nakupne odločitve kot tudi načini nakupovanja. Vsi ponudniki iz plačilne industrije zagovarjamo enostavna in varna plačila, najbolj takšna, ki so že vdelana v nakupno odločitev. To, poleg izbire, pričakujejo tudi potrošniki. Po pandemiji je najočitnejši trend rast spletnega poslovanja in nakupovanja. Očitno je, da želijo potrošniki spremembe ne le, ko fizično kupujejo v trgovini ali plačujejo neko storitev, ampak tudi, ko kupujejo po spletu.

Če se ozrem nekoliko dlje v prihodnost, postane očitno, da prihajajo generacije, ki imajo digitalizacijo skoraj dobesedno v svojem DNK-zapisu. Na primer, generacija Z, ki se ni učila uporabe interneta in tehnologij, ampak splet dobesedno živi, živi s tehnologijo, ima popolnoma drugačne vrednote od predhodnih generacij. Predstavniki te generacije pričakujejo, da je oziroma bo vse digitalno. Ponudnik ali storitev zanje ne obstaja, in to velja tudi za posel. Za njimi prihaja tako imenovana generacija Alfa, njeni predstavniki so rojeni po letu 2010. Ti so še bolj usmerjeni v digitalizacijo, so skoraj dobesedno rojeni v družbene medije, verjamejo, da bodo služili denar z uporabo tehnologije. In marsikateri mladi to tudi že počno. Ti dve generaciji bosta spremenili svet. Mogoče v Evropi še ni tako očitno, a že leta 2026 bo 60 odstotkov svetovnega prebivalstva pripadalo generaciji Z – med njimi bodo odločevalci, regulatorji, direktorji ... Na to se moramo pripraviti. Nismo še tam. V Sloveniji ne moremo digitalno plačati povsod, kjer bi želeli, veliko bo treba še postoriti. Sprememb se bo treba lotiti z dialogom in predstavitvijo prednosti, tako za podjetja, potrošnike kot družbo.

Kaj pa morda že obstaja oziroma se uporablja v svetu, česar pri nas še ni oziroma ni močno razširjeno?

Na tej točki bi izpostavila uvajanje digitalnih plačil v javni promet. To prinaša številne prednosti tako za državljane kot tudi za prevoznike in prometne načrtovalce. Prednosti segajo od lažje uporabe javnega prevoza za državljane, učinkovitejšega upravljanja virov in racionalizacije procesov, stroškovnih prihrankov pa do potencialnega zmanjšanja emisij, saj se več posameznikov odloča za javni prevoz. Digitalizacija javnega prevoza ima marsikje veliko podporo nacionalnih oblasti zaradi pozitivnih učinkov na splošno raven digitalizacije v nekem okolju, na primer nekdo, ki plačuje digitalno za vožnjo z avtobusom, tudi sicer pogosteje plačuje digitalno. S tem je poslovanje podjetij bolj transparentno, manj je sive ekonomije … Poleg tega so digitalno pismeni ljudje bolj konkurenčni na trgu delovne sile, država z višjo stopnjo digitalizacije bolj konkurenčna na mednarodnih trgih.

Relativno počasi se v Sloveniji uveljavljajo tudi mobilne denarnice, ki so v številnih državah že stalnica. Mobilne ali včasih tudi digitalne denarnice omogočajo, da se vanje shrani plačilna kartica, ki je najpogosteje izdana tudi v fizični obliki. Plačevanje je enostavnejše, hitrejše in še varnejše, tudi zato, ker se zanj uporablja tako imenovana tokenizacija podatkov. V Evropi je mobilno plačevanje z mobilnimi denarnicami zelo razširjeno, v Sloveniji pa je še vedno v povojih. Spodbudno pa je, da so mobilne denarnice vendarle začele uvajati tudi nekatere banke v Sloveniji.

Pametni telefon ni le naprava, s katero z mobilno denarnico plačujemo, lahko je tudi naprava, ki ponudniku blaga ali storitev omogoči, da svojemu kupcu uresniči plačilo z digitalnim plačilnim sredstvom. Dandanes se na milijone malih in mikro podjetij po vsem svetu bojuje z bremeni tradicionalnih načinov sprejemanja plačil – pri tem mislim na POS-terminale, ki jih najpogosteje srečujemo na prodajnem mestu. In to v času, ko pametni telefon ali tablica lahko omogočita plačevanje po sistemu »prisloni in plačaj«.

Katere plačilne inovacije se sicer najbolj veselite in zakaj?

Inovacije, ki sliši na ime Nakup na klik (ang. Click to Pay – CtP). Povejte mi, kako dolgi se vam zdita dve minuti, ko nakupujete po spletu? Malo in hkrati veliko. No, kar šest od desetih potrošnikov se med spletnim nakupovanjem v teh dveh minutah odloči opustiti svoj nakup. Namreč, povprečna transakcija, ki vključuje močno avtentikacijo potrošnika, kot jo zahteva EU za zagotavljanje dobre varnosti potrošnikov, traja približno tri minute in 20 sekund. Torej skoraj dvakrat več, kot je meja potrpežljivosti večine potrošnikov. Ko želim plačati za tisto, kar sem se odločila kupiti, moram vnesti svoje osebne podatke, podatke o plačilnem sredstvu in na koncu še potrditi, da plačilo izvajam jaz (moram se avtenticirati).

Ustvarjanje tekočih in prijaznih nakupovalnih izkušenj je ob teh zahtevah zelo težko, prav tako tudi najti ravnovesje med brezhibno uporabniško izkušnjo in dobrim varovanjem pred zlorabami. A verjamem, da je odgovor na ta izziv prav rešitev »nakup na klik«. CtP je standard, ki ga je razvilo podjetje EMVco, (t)isto podjetje, ki je razvilo kartično čipno tehnologijo. S klikom na gumb CtP, ki ga je moč najti, ko plačujem pri spletnem trgovcu, je mogoče plačati z uporabo svoje kartice, ne da bi vnesla še več drugih podatkov. Funkcionalnost CtP aktiviram le enkrat, potem me vedno čaka tekoča izkušnja pri spletnem nakupovanju.

Kako pa je videti slika slovenske plačilne krajine, se še vedno zanašamo na gotovino ali prednjačijo kartična, predvsem brezstična plačila? Kolikšen je delež mobilnih plačil?

Kljub povečanju uporabe digitalnih načinov plačevanja, ki se razvija že od pandemije, v Sloveniji še vedno prevladuje gotovina. Po podatkih obsežne študije, ki jo je leta 2022 v območju z evrom izvedla ECB, je bilo v Sloveniji 73 odstotkov transakcij na prodajnih mestih opravljenih z gotovino. V tem pogledu smo na predzadnjem mestu »plačilne razvitosti« med državami EU, za nami je le še Malta. To je mogoče pripisati različnim dejavnikom, med katerimi je najočitnejši ta, da v Sloveniji plačilo s kartico ni mogoče vsepovsod.

Ocenjujemo, da bi na več kot 56.000 prodajnih mestih še lahko uvedli kartična plačila. Poleg tega marsikateri trgovec sploh nima lastne spletne strani oziroma ne omogoča nakupa blaga po spletu. Še več, v Sloveniji je nenavadno veliko spletnih nakupov opravljenih s plačilom po povzetju. Podatkov o mobilnih plačilih nimamo, je pa jasno, da je njihov delež nizek, tudi zato, ker imetnikom kartic pri vseh bankah trenutno še niso na voljo mobilna plačila, ki sicer močno poenostavijo plačevanje.

Prebivalcem prestolnice, še bolj pa tistim, ki jo le občasno obiščejo, in turistom je konec novembra lani končno odleglo, saj se je po desetletju pregovarjanj le uresničil scenarij, da je možno vožnjo s »trolo« plačati tudi s plačilno kartico. Visa je eden izmed partnerjev tega projekta. Zakaj je implementacija te plačilne rešitve trajala tako dolgo in kakšni so rezultati?

Res je, da so uporabniki javnega prevoza že več let pozivali k uvedbi možnosti digitalnega plačevanja na avtobusih v Ljubljani. Zelo veseli smo, da je Mestna občina Ljubljana prepoznala to željo ljudi in se podala v ta projekt, tudi v sodelovanju z družbo Visa. Podatki o uporabi potrjujejo, da je bila novost nujna in odlično sprejeta. Še pred koncem lanskega leta, torej manj kot v dveh mesecih delovanja, je statistika zaznala, da so bile za plačevanje voženj v Ljubljani uporabljene kartice visa, izdane v več kot 80 državah! To priča, kako univerzalna so pravzaprav digitalna plačila in da sistem plačevanja za vožnje v javnem potniškem prometu, ki omogoča različne načine plačevanja, prinaša številne prednosti tudi za skupnost in upravljavce javnega potniškega prometa. Več kot očitno je, da je Ljubljana turistično mesto, letos se je število držav, v katerih so bile kartice uporabljene za plačilo avtobusa, povečalo že na 86.

Sredi februarja sem zasledil novico, da bo marca tudi Kranj dobil mestno kartico, pri izdaji katere sodeluje družba Visa. Ta kartica naj bi bila precej bolj inovativna od vseh dosedanjih – po čem se bo ločila od drugih?

Kranj je naredil še korak naprej od trajnostne mobilnosti – v koncept pametnega mesta. Kranjska mestna kartica, imenovana CeKR, je edinstvena, v Sloveniji takšne še ni, edinstvena je tudi v evropskem merilu. Za Kranjčane bo istočasno sredstvo za identifikacijo in plačilno sredstvo – to je namreč predplačniška kartica visa, ki jo bo izdala banka NLB in bo omogočala plačevanje kjerkoli po svetu in tudi na spletu.

Mestna občina Kranj bo uvedla tudi načelo poštene cene vozovnic v mestnem potniškem prometu. To pomeni, da bo uporabniku za opravljeno vožnjo avtomatsko obračunana najugodnejša cena vozovnice. Občina namerava vzpostaviti tudi sistem ugodnosti za občane, s katerim želi prebivalcem približati ponudbo lokalnih podjetij. V mislih so imeli tudi tiste, ki Kranj obiščejo občasno – obiskovalce in turiste. Če ti ne bodo želeli kupiti kartice, se bodo na avtobus lahko odpravili tako, da bodo uporabili svojo bančno kartico in pri tem jim ne bo treba kupovati vozovnice vnaprej ali načrtovati, kako se bodo odpeljali na obisk po mestu.

Osebno mi ni jasno in prepričan sem, da nisem edini, zakaj v majhni Sloveniji obstaja toliko razdrobljenih sistemov – vsaka večja mestna občina ima svojo kartico. Mar ne bi vseh teh sistemov poenotili na nivoju države in vsaj te lokalne kartice uporabljali na območju celotne Slovenije?

To je res paradoks na majhnem trgu. Nimamo veliko prevoznih sredstev, pravzaprav le avtobuse in železnico. Mestni promet je v domeni lokalnih oblasti, medregijski pa državni, kar povzroča kompleksnost, ki ne koristi potnikom. A v svetu obstajajo primeri, kako je moč to preseči. Da je mogoče zgraditi bolj učinkovit sistem, nam kaže primer Nizozemske.

Vsi poznamo sloves Nizozemske, kako razvit in učinkovit je njihov sistem javnega potniškega prometa, saj ponuja široko paleto možnosti prevoza – od avtobusov, tramvajev, podzemne železnice do vlakov. Mesta so dobro povezana tako z razvejanim sistemom javnega potniškega prometa kot z odlično kolesarsko infrastrukturo. Začeli so s predplačniško kartico OV-chipkaart, s funkcionalnostjo podobno Urbani, ki so jo konec leta 2022 nadgradili z novim, odprtim sistemom plačevanja voznine Ovpay. Ta deluje zelo preprosto – potniki ob začetku in koncu potovanja, kjerkoli v državi in na kateremkoli javnem prevoznem sredstvu, »tapnejo« na validator, za kar uporabijo tisto plačilno sredstvo, ki ga imajo v žepu – svojo brezstično bančno kartico ali pametni telefon, celo pametno uro lahko uporabijo. V centralizirani zaledni pisarni, kjer se zbirajo podatki o vožnjah, sistem posameznemu uporabniku izračuna končno ceno njegove vožnje in za ta znesek bremeni njegov bančni račun. Povzetek podatkov o vožnji lahko vsak posameznik kadarkoli pridobi preko spleta ali v aplikaciji OVpay. Tak sistem pomeni boljšo uporabniško izkušnjo za vse uporabnike javnega potniškega prometa, tudi za občasne potnike in turiste, saj jim ni treba nabaviti in polniti predplačniških kartic ali čakati v vrstah za nakup vozovnic.

Ima morda Visa na področju urbane mobilnosti še kakšno rešitev, ki bi jo bilo treba implementirati v Sloveniji?

Ena od rešitev za izboljšanje urbane mobilnosti v Sloveniji je razvoj integriranega sistema javnega potniškega prometa, ki bi tekoče združeval različne načine prevoza in storitev. Ta pristop, znan kot multimodalnost, spodbuja uporabo več načinov prevoza med enim potovanjem, saj uporabnikom omogoča kombiniranje različnih vrst prevoza, kot so javni potniški promet, izposoja koles, souporaba avtomobila in še kaj. Z multimodalnostjo bi rešili problem slovenske razdrobljenosti in različnosti rešitev, ki omogočajo mobilnost sodobnega človeka. Tako bi lahko utrli pot učinkovitejšemu, trajnostnemu in do uporabnika prijaznejšega sistema urbane mobilnosti. To bi v končni fazi izboljšalo kakovost življenja vseh prebivalcev Slovenije in hkrati kar najbolj zmanjšalo negativne vplive na okolje.

Bi morebiti dodali še kaj, po čemer vas nisem vprašal?

V podjetju Visa verjamemo, da bi morali imeti potrošniki možnost izbire načina plačila – odločitev, ali bodo plačali z gotovino ali digitalno, bi morala biti izključno njihova osebna. Žal trenutno potrošniki v Sloveniji te izbire zelo pogosto nimajo. Kot pozitiven korak naprej pri zagotavljanju možnosti izbire vidimo to, da konec lanskega leta potrjena nacionalna plačilna strategija razvoja plačilnega trga 2024-2028, ki jo je pripravil Nacionalni svet za plačila, vključuje jasen cilj zagotoviti sprejemanje elektronskih plačil na prodajnih mestih po vsej državi.

Ta odločitev sledi podobnim odločitvam v številnih drugih državah EU, nekatere med njimi so celo uzakonile obvezno omogočanje izbire plačila za potrošnike. Za trgovce bi/bo to pomenilo obveznost sprejemanja digitalnih plačil. Rada bi pozvala vse, ki še ne omogočajo plačevanja s karticami – poskusite in si pridobite izkušnje – verjamem, da bo več pozitivnih kot negativnih učinkov. Raziskave kažejo, da se promet poveča, če trgovci ponujajo digitalna plačila, saj dobijo nove kupce, digitalno zahtevnejše in finančno močnejše. Poenostavi blagajniško poslovanje in poročanje, manj je tudi zlorab s strani zaposlenih. Prav tako, če v blagajni ni gotovine, tudi tatovom ni zanimiva. Med bolj zanimivimi ugotovitvami raziskav sta še naslednji dve – trije izmed štirih majhnih trgovcev bolj cenijo digitalna plačila in bi celo prenehali uporabljati gotovino (a tega zaenkrat še ne smejo), skoraj 90 odstotkov trgovcev pa v digitalnem plačevanju vidi zgolj prednosti.