Zdaj je na vrsti umetna inteligenca

Digitalizacija zavarovalniškega poslovanja mora biti celovita, v ospredje pa stopajo čedalje naprednejše tehnologije z umetno inteligenco na čelu, je v pogovoru med drugim poudaril Boštjan Kop, strokovni vodja v službi za digitalno platformo v Zavarovalnici Triglav.

Velike korake najprej ste naredili na področju mobilnosti. Avtomobilistom ste ponudili mobilno aplikacijo DRAJV za izboljšanje vožnje, kaj pa je z njo pridobila zavarovalnica?

Mobilna aplikacija DRAJV je na trgu že deveto leto, brezplačno je na voljo vsem uporabnikom, ki bi radi preizkusili svoj način vožnje. V zavarovalnici smo iskali nov pristop na področju avtomobilskih zavarovanj, z omenjeno aplikacijo pa smo dobili odlično orodje za segmentacijo strank. Zavarovalna premija avtomobilskega zavarovanja danes upošteva več kot 50 parametrov, med njimi so klasični podatki, kot so starost voznika in vozila, moč motorja itd. Dokler nismo imeli aplikacije DRAJV, nismo ničesar vedeli o slogu uporabnikove vožnje, niti ga nismo mogli upoštevati pri izračunu tveganj.

Po skoraj desetletju uporabe aplikacija DRAJV beleži več kot 65 tisoč rednih mesečnih uporabnikov, ki so doslej posneli več kot 60 milijonov voženj, v katerih so skupaj prevozili več kot 1,5 milijarde kilometrov. Kaj smo ugotovili? Uporabniki aplikacije DRAJV so manj tvegani z vidika škodne pogostosti in imajo za približno petino manj škodnih dogodkov.

Sodobna mobilnost je tudi tako imenovana mikromobilnost. Lastnikom mikromobilnih sredstev ponujate ustrezno prilagojeno zavarovanje urbane mobilnosti. Kako se je ta novost prijela?

Mikromobilnost je velik trend zadnjih nekaj let. Kot pri vsaki obliki mobilnosti, tudi tu obstaja tveganje. Naloga zavarovalnice je, da omogoči skrb za nepredvidene situacije, v našem primeru je to prilagojen produkt za zavarovanje mikromobilnih sredstev, s katerim uporabniki zavarujejo kolesa in e-kolesa, skiroje, e-skiroje, rolke … Z naraščajočim trendom uporabe mikroprevoznih sredstev narašča tudi pogostost tovrstnih zavarovanj. Pri tem sicer še vedno močno prevladujejo klasična in ne električna mikroprevozna sredstva.

Z aplikacijo DRAJV pridobite ogromne količine podatkov. Jih uporabljate še v kakšne druge namene – lahko bi jih delili z občinami in policijo – na primer za umirjanje prometa v predelih najvišjih prekoračitev hitrosti?

Poudaril bi, da so podatki, ki jih uporabnik prek aplikacije DRAJV posreduje Zavarovalnici Triglav, njegova last. Mi jih uporabljamo le za izračun tveganja uporabnikove vožnje – če znaša ocena več kot 90 od 100 točk, gre za varnega voznika, ki je upravičen do 20 odstotkov popusta na avtomobilsko zavarovanje. Uporabnik se samostojno odloči, katera vožnja bo posneta in katera ne.

V devetih letih smo tako zbrali veliko podatkov, ki smo jih anonimizirali in jih povezali z družbeno odgovornimi in preventivnimi aktivnostmi v cestnem prometu oziroma tako imenovano varno mobilnostjo. Anonimizirane podatke o vožnjah več kot 100.000 uporabnikov smo letos generalizirali in jih postavili na tako imenovani DRAJV zemljevid, prvo tovrstno javno dostopno spletno orodje v Sloveniji, ki prikazuje dogajanje na slovenskih cestah – pri čemer upošteva prekoračitve hitrosti, premike telefona, silovita pospeševanja, vožnjo v ovinek itd., dodali smo lokacije prometnih nesreč, osnovnih šol in vrtcev ter omogočili tudi prenos anonimiziranih podatkov v nadaljnje raziskovalne namene.

Povratne informacije lokalnih skupnosti, ki ga že uporabljajo, so zelo pozitivne, saj jim omogoča na primer načrtovanje sprememb v infrastrukturi. Nekatere občine se odločajo za postavitev informativnih in tudi interaktivnih merilnikov hitrosti, spet druge za umirjanje prometa postavljajo hitrostne ovire. Veseli nas dejstvo, da DRAJV zemljevid pomaga tudi osnovnim in srednjim šolam. Te ga uporabljajo predvsem za načrtovanje varnih poti v šolo in kot učni pripomoček, s katerim se šolarji na interaktiven način učijo koristnih znanj o lokalnem okolju in prometu, hkrati pa tudi vadijo branje zemljevidov in uporabo podatkov. DRAJV zemljevid je uporaben tudi za upravljavce narodnih in krajinskih parkov ter zaščitenih območij, kot pomoč pri analizi potreb trajnostne mobilnosti v parku in zaznavi problematičnih točk, načrtovanju koridorjev in mirnih območij za prostoživeče živali ter umiranju prometa in hrupa.

Ti podatki bi verjetno bili koristni tudi za upravljavce cest, da bi mogoče prej odpravili ovire in poškodbe na cestiščih?

Drži, naš zemljevid kot vir podatkov predstavlja dodano vrednost podatkom upravljavcev cestne infrastrukture. Je nadvse praktično orodje za prepoznavanje cestnih odsekov, ki so bolj kritični glede obnove ali uvedbe sprememb. Podatki so pokazali, da razlog neupoštevanja omejitev hitrosti morda niso vedno vozniki – podatki lahko povedo tudi, da je mogoče kje omejitev hitrosti vožnje postavljena prenizko in da bi lahko vozili hitreje in še vedno varno, torej bi tam morda lahko dvignili omejitev hitrosti – končne odločitve so seveda v rokah usposobljenih strokovnjakov oziroma organizacij.

Večinoma govoriva o avtomobilistih. Je morebiti aplikacija DRAJV primerna tudi za motoriste?

Je, pred dvema letoma smo jo prilagodili tudi za voznike motornih koles. Prilagodili smo delovanje algoritma, ki računa sile in druge parametre. Poskrbeli smo, da aplikacija motoristom dopušča dinamično vožnjo in je ne kaznuje pretirano – dokler se držijo omejitev hitrosti. Danes imamo med uporabniki 2200 aktivnih motoristov, ki so v dveh letih prevozili 4,5 milijona kilometrov. In tudi ti motoristi so med manj tveganimi udeleženci v prometu. Aplikacijo DRAJV prav tako lahko uporabljajo vozniki avtodomov.

Pa so uporabniki dejansko prilagodili način svoje vožnje, ali pa se »šolsko« vozijo le, dokler nabirajo točke za ugodnosti?

Podatki kažejo, da prihaja do dejanskih sprememb vozniških navad. V primeru lastnika avtomobila mora ta z aplikacijo prevoziti vsaj 400 kilometrov na mesec, kar je reprezentativna razdalja. Tudi uporabniki sami opažajo, da se spreminjajo njihove vozne navade, ponotranjili so način vožnje po omejitvah. Poleg tega DRAJV ne kaznuje vsake malenkosti, obenem pa je vožnja po cestno-prometnih pravilih bolj ekonomična. Tudi vozniki, ki so veliko na avtocesti, so ugotovili, da nima smisla voziti prehitro, saj pri razdaljah v Sloveniji s (pre)hitro vožnjo pridobijo kvečjemu nekaj minut. Zanimiv je podatek, da ima okoli petina uporabnikov vklopljeno možnost, da njihov telefon samodejno posname vožnjo, ko zazna ustrezno premikanje. Seveda se potem sami odločijo, ali jo bodo poslali v obdelavo.

Snovalci aplikacij radi poudarjate personalizacijo in uporabniško izkušnjo. Kot novinar s področja sodobnih tehnologij se nikakor ne morem znebiti občutka, da bi lahko zavarovalnice, ne le vaša, za stranke storile še bistveno več. Po vzorih iz tujine bi na primer lahko omogočili različno zavarovanje vozila za čas, ko to vozi, in za čas, ko je parkirano itd., ali pa doplačilo posameznih zavarovalnih kritij za teden ali dva v letu, ko se odpravim na pot v tujino ... Kdaj lahko pričakujemo premik storitev zavarovanj v to smer?

Vse te trende spremljamo. Glavni namen zavarovanja je ponuditi stranki kritja, ko jih ta potrebuje, in to po premiji, ki čim bolj odraža strankino tveganje. Zavarovalnice že danes nudimo zavarovanja za poljubno kratek čas, seveda si je pred sklenitvijo kakršnega koli zavarovanja treba predmet zavarovanja ustrezno ogledati in ga dokumentirati, višina premije pa je prilagojena časovni izpostavljenosti – ta se ne znižuje linearno s časom, saj tudi tveganje za nastanek škodnega dogodka ne pada linearno s časom.

Če zavarovanje sklenemo enkrat na leto, po tem pa zavarovanje v podobni obliki zgolj obnavljamo, dokler se profil tveganja bistveno ne spreminja, je to zelo ugodno z vidika hitrosti in enostavnosti procesa, tako za stranko kot za zavarovalnico. Kar pa zadeva vaš predlog občasnega dviga zavarovalnega kritja, lahko slednje ponazorimo s primerom lastnika vozila starodobnika. Če za letno premijo za zavarovanje avtomobilske asistence plačate sto enot, vozilo pa recimo uporabite zgolj štirikrat na leto po en teden, bi za vsak teden zavarovanja, če bi ga sklepali kratkoročno, plačali 25 enot. Tako bi imeli štirikrat na leto delo, vsakič pred dopustom bi morali biti pozorni, da na asistenco ne pozabite, nato bi si morali vozilo ogledati in skleniti ustrezno zavarovanje, skupna višina premije pa bi bila torej enaka, kot če bi sklenili celoletno zavarovanje. Ker je ena od ključnih vrednot v naši zavarovalnici enostavnost, strankam takšen pristop odsvetujemo.

Ob brskanju po vaši spletni strani sem opazil aplikacijo Triglav Vreme, ki se mi tudi zdi uporabna. Kaj so njene največje odlike in koliko uporabnikov ima?

Aplikacijo Triglav Vreme brezplačno ponujamo že vrsto let, njena največja odlika so najnatančnejši podatki glede vremena in opozarjanje na nevihte, točo, izredne dogodke. Ko Arso izda opozorilo, bodisi za točo, veter, poplavo itd., aplikacija opomni uporabnike na prizadeti lokaciji. Če je uporabnik pravočasno obveščen, lahko prepreči marsikatero škodo. Triglav Vreme ima okoli 30.000 uporabnikov na mesec, a njihovo število vsako leto naraste v obdobju med majem in septembrom, ko je več spremenljivega vremena – glavni motiv se zdi pojav toče. Aplikacija ima vgrajeno radarsko sliko padavin, toče, vetra, 3D-animacija zemljevida tudi prikazuje, v katero smer potuje nevihta.

Skladno z digitalizacijo poslovanja ste uvedli tudi digitalno poslovalnico i.triglav. Obstajajo uporabniki, ki vse zavarovalniške postopke opravijo prek spleta?

Digitalizaciji posvečamo posebno pozornost. Eni prvih na trgu smo ponudili digitalno zavarovalno poslovalnico – že v času pandemije se je to izkazalo kot zelo dobrodošlo. V zadnjih letih smo i.triglav še nadgradili, danes ima več kot 250.000 uporabnikov, ki lahko kadarkoli preverijo svoja zavarovanja, sklenejo nova oziroma dodatna, izvedejo plačila odprtih postavk, posredujejo fotografijo škod nepremičnim ali premičnin, spremljajo stanje naložb v Triglav Skladih, oddajo vloge za povračilo stroškov zdravstvenih storitev, skratka, počno vse, kar jim sicer nudi fizična poslovalnica. Povsem nova pa je funkcionalnost, s katero lahko zavarovanci preverijo stopnjo izpostavljenosti svoje nepremičnine poplavi, toči, udaru strele in potresu. Tako lahko lažje ocenijo, kako visoko kritje potrebujejo pri zavarovanju nepremičnine.

Danes praktično ves poslovni svet govori o umetni inteligenci. Kako Zavarovalnica Triglav že uporablja umetno inteligenco in kam vse jo še nameravate vključiti?

Posebno pozornost namenjamo novim tehnologijam in upravljanju z inovacijami, spremljamo trende. Umetna inteligenca postaja del vsakdanjika na najrazličnejših področjih našega življenja in dela.Testiramo različna orodja za izboljšanje internih procesov. Da bi se še bolj približali strankam, je nastala TRIA, prva realistična virtualna asistentka, ki združuje različne tehnologije umetne inteligence, od prepoznavanja govora v slovenščini do oblikovanja odgovorov na podlagi znanja internih procesov. Ta 3D-avatarka se v slovenskem jeziku pogovarja z uporabniki v realnem času. Rešitev še izpopolnjujemo in načrtujemo, da bo na voljo vsem uporabnikom, tako na fizičnih lokacijah kot na spletu.

Umetno inteligenco smo vdelali tudi v pogovornega robota, ki je na voljo na spletni strani www.triglav.si in uporabnikom ponuja vrsto različnih informacij. Poudaril pa bi tudi dejstvo, da obenem skrbimo, da so vsi digitalni procesi na voljo tudi prek klasičnih prodajnih poti – za stranke, ki še niso tako vešče digitalnih orodij.