Tudi v poslu pomembni vizija, fokus in trdo delo

Sogovorniki so najprej komentirali navdihujoč pogovor Simona Marčiča, ekstremnega motorista in legendo Dakarja. Antonio Argir se je navezal na njegove izjave v smislu, da tako kot v športu tudi v poslu nikoli ne gre vse po načrtu, moraš imeti malo pomoči. »Druga stvar pa je strast – to sta dve ključni stvari, ki jih mora vsak imeti pri poslu: moramo imeti načrt in strast, da vse izzive premaknemo in dosežemo svoj cilj.

Barbara Žibret Kralj je pri tem spomnila na vizijo, fokus in trdo delo, saj je to v poslu je popolnoma enako. Boštjanu Škufca Zaveršku pa se je zdelo fascinantno, da so si vsi tekmovalci pripravljeni pomagati, kar predstavlja zavedanje, da boš prišel do konca samo, če si boš pomagal.

Razmah mobilnostnih digitalnih storitev

Katere priložnosti ob silovitem razmahu mobilnosti digitalnih storitev ta čas najbolj zaznamujejo vaše podjetje in načrte? Kakšne so izkušnje z uvajanjem sodobnih bančnih poti in inovativnih metod plačevanja? Argir je poudaril, da imata tehnologija in digitalizacija velik na odnose s strankami. »Spletne banke so zamenjale mobilne banke na telefonih. Digitalizacija in vse nove storitve imajo vpliv na stranke, pri čemer je zelo pomembna uporabniška izkušnja. Glede na zvečanje uporabe teh novih poti je evidentno, da so stranke pripravljene uporabljati nove sodobne načine plačevanja.«

Spletne banke so zamenjale mobilne banke na telefonih. Digitalizacija in vse nove storitve imajo vpliv na stranke, pri čemer je zelo pomembna uporabniška izkušnja, je poudaril Antonio Argir. FOTO: Leon Vidic/Delo

Znotraj banke pa, kot pravi Argir, nam tehnologija omogoča, da bolj optimiziramo naše procese, da avtomatiziramo zaledne  uporabe teh novih poti in aktivnosti. »Samo tako bolj učinkoviti, produktivni, z druge strani pa da delovna mesta v banki postanejo bolj atraktivna, saj gre za delovna mesta z dodano vrednostjo. Soočamo se s pomankanjem kadrov - samo v Sloveniji bomo imeli v NLB 600 upokojencev v naslednjih treh letih, in ker kadrov na trgu ni, je zato zelo pomembna avtomatizacija. Vsak zaposleni lahko dela preko katerekoli aplikacije, pa tudi sestanki na daljavo so tudi učinkovitejši.«

Na banko po nasvet, ne po denar

Regulacija digitalne mobilnosti

Kje so primerjalne prednosti slovenskega gospodarstva, kje (še) nismo storili dovolj za digitalni in trajnostni preboj? Ali smo v Sloveniji dovolj ambiciozni? Barbara Žibret Kralj poudarja, da bo digitalna mobilnost tista, ki bo reševala podjetja. »Sreča je, da smo mednarodna družba in lahko hitreje dostopamo do digitalnega kadra, Indija je danes na dosegu roke na primer. Druga stvar pa je, da je Deloitte regulator, saj je velik del našega posla revizija in se ukvarjamo s tem, kako regulirati digitalno mobilnost na področju prenosa podatkov – kibernetska varnost, uporaba umetne inteligence (UI), saj v nasprotnem primeru lahko pride do težav oziroma zlorab.«

Škufca Zaveršek pa je ob tem dodal, da so vse zgodbe digitalne mobilnosti "podprte z našo digitalno tehnologijo". Kibernetska varnost mora biti v vsem, in jo intenzivno zagovarjamo. »Lani smo imeli s strankami v našem centru 85% števila dogodkov, ki so lahko obravnavani kot incident. Čez eno leto bo najbrž ta številka čez 100%. Pri kibernetski varnosti se moramo pogovarjati o vsebinskih vprašanjih in zatem tudi ukrepati. Delamo veliko varnostnih pregledov, vendar nekaterih stvari ne moreš razrešiti sam.«

Glavni izzivi

In kaj so glavni izzivi ta trenutek? Slavko Ažman je  dejal, da jim izzivov ne manjka, saj se nahajamo pred veliko transformacijo. Svetovni trendi so od avtonomne vožnje pa elektrifikacija – kjer gre Slovenija relativno počasi. »Lahko se sicer pohvalimo, da smo lani prešli 10% magičnega deleža električnih vozil, vendar pot ni samoumevna. Zato poskušamo našim strankam ponuditi čim bolj celovito rešitev, poleg električnega avta še možnost polnjena s trajnostno pridobljeno energijo, pa mobilnost do dostopa do energije v okviru znamke Moon, kar pomeni, da bo viške, ki jih pridelamo doma s sončno elektrarno, bo mogoče v okviru energetske skupnosti porabiti tudi drugje – to je dodaten pospešek električni mobilnosti.«

Slavko Ažman je ocenil, da smo v Sloveniji svetovni prvaki v sprejemanju predpisov, pri izvedbi pa škripa. Kot primer je navedel sprejemanje novega nacionalnega energetskega podnebnega načrta, v katerem smo zapisali, da bomo v prihodnje 42 odstotkov proračuna vezali na ukrepe iz tega dokumenta, hkrati pa težko sploh postavimo konkretne cilje. FOTO: Leon Vidic/Delo

Barbara Žibret Kralj pa je dodala, da so vsa slovenska podjetja dejansko na križišču. »Tista, ki ne vedo v katero smer iti, pa jim pomaga regulativa. Na številnih področjih je to trajnostno področje. Smer je obvezna! Problem je, ker so številna podjetja v Sloveniji prepozno zaznala to obvezno smeri in še danes si skušajo zatiskati oči pred tem. Poročanje o trajnostnih ukrepih je zadnja točka, vse ostalo je treba narediti prej. Treba se preusmeriti v trajnost. Ministrica je omenila UI – je lahko zelo preprosto uporabna, medtem ko je globoka uporaba AI še vedno na ravni, ki ga bo zahteval svet.«

Tudi Škufca Zaveršek je dejal, da varnostna kultura ni na pričakovani ravni, da podjetja lahko delujejo kot bi lahko. Kako povečati to zavedanje?» Kibernetska varnost – delaš po plasteh, prva je pregled, naslednja je svetovanje ukrepov in tehnološke rešitve, vendar prebojev iz prve v drugo plast ni veliko. Odmevni dogodki na področju kibernetske varnosti kažejo, da se včasih naučimo iz škodnih dogodkih. Težavo večjo vidim, da so te stvari tako kompleksne, da jih ne more rešiti en posameznik.«

Ažmanov osebni pogled na ključne izzive tehnologij in procesov, s katerimi se soočamo v življenju in delu: »Nočem biti preveč kritičen. Trajnostni prehod – niti en posameznik niti družba ne more narediti velikega premika brez sodelovanja. Predstavniki podjetij smo pokazali,da smo pripravljeni sodelovati in predstaviti rešitve. Vsi vemo, da spremembe prihajajo in zato prej ko začnemo delati na teh stvareh, bo manj boleče in lažje.« In kako ocenjuje slovensko družbo? »Je tipična, ampak enaka kot drugje. To je človeška lastnost, da ko se na določene stvari navadimo in ko smo zadovoljni z načinom življenja, se moramo soočati s spremembami, kar je težje.«

Potrebujemo premik od besed k dejanjem

Argir je izpostavil, da so stranke pomemben dejavnik kibernetske varnosti, pri čemer praksa kaže, da je nujno nameniti še več pozornosti ozaveščanju in izobraževanju. »Ne glede na to, da banka zagotavlja dobre storitve in zaščitne mehanizme, opažamo, da stranke zlahka nasedejo.« Drugo področje, ki mu banke prav tako posvečajo pozornost in spodbujajo ljudi k spremembi navad, je digitalno plačevanje. V Sloveniji je 73 odstotkov plačil na plačilnih mestih izvedenih v gotovini, kar je daleč od razvitih držav v Evropi, čeprav banke ponujajo primerljive produkte in storitve. »Želimo, da imajo tudi v Sloveniji sodobni načini plačevanja enako priložnost kot gotovina,« je dejal. Pripomnil je, da je tudi sicer v Sloveniji pričakoval več digitaliziranih storitev.

Ob tem je Barbara Žibret Kralj izpostavila, da država zelo hitro povzema regulativo, ki nastaja v EU, »vendar pa se stvari ne morejo končati pri tem. Od veliko govorjenja se moramo premakniti k izvrševanju načrtov,« je poudarila in dodala, da nekatera državna podjetja, ki bi morala biti zgled drugim, spremembe v regulativi vidijo kot moteči faktor, medtem ko se nekatera druga, manjša podjetja, ki jim zakonodaja ne nalaga nujnega upoštevanja, za to kljub temu odločajo in vidijo priložnost v tem.

Barbara Žibret Kralj je poudarila, da so številna podjetja v Sloveniji prepozno zaznala, da je trajnost obvezna smer in še danes si skušajo zatiskati oči pred tem. FOTO:Leon Vidic/Delo

Ažman se je strinjal, da v Sloveniji manjka odločnosti in doslednosti pri uresničevanju zapisanega. Smo svetovni prvaki v sprejemanju predpisov, pri izvedbi pa škripa. Kot primer je navedel sprejemanje novega nacionalnega energetskega podnebnega načrta, v katerem smo zapisali, da bomo v prihodnje 42 odstotkov proračuna vezali na ukrepe iz tega dokumenta, hkrati pa težko sploh postavimo konkretne cilje. »V gospodarstvu vemo, da je cilje treba postaviti, sicer jih verjetno ne bomo dosegli. Verjetno velja, da če ciljev ne postavimo, nimamo težav s tem, da jih dosegamo. V postavljanje ciljev moramo prepričati tudi državo,« je poudaril. Pri čemer morajo biti cilji tudi realni, je pripomnil in dejal, da NEPN močno stavi na pešačenje in kolesarjenje, a s tem bomo težko zagotovili ničelne emisije od prometa.

ESG kot nekaj, kar se izplača, ne kot prisila

Škufca Zaveršek je dejal, da pogled na pravila ESG kot na vsiljena, ni najučinkovitejši. Tisti, ki na ESG gleda kot na nekaj, kar omogoča, da je podjetje učinkovitejše, da pomaga pri poslu, je v prednosti. »Verjamem, da je o konceptu ESG treba razmišljati kot o motivu za to, da delaš bolje, da ga v strategijo vključiš in upoštevaš, ker se to izplača. To je prava pot. Podjetju pri implementaciji ne pomaga sprejetje regulative na na ravni države, podjetja se morajo samo zavedati, da če se ne bodo prilagodila, da jih ne bo več« je dejal.

Verjamem, da je o konceptu ESG treba razmišljati kot o motivu za to, da delaš bolje, da ga v strategijo vključiš in upoštevaš, ker se to izplača, je prepričan Boštjan Škufca Zaveršek. FOTO: Leon Vidic/Delo

Vsako podjetje mora v svoji verigi najti svojo odgovornost in vlogo v smislu trajnostne mobilnosti. V Telekomu Slovenije priložnost, kjer lahko prispevajo, vidijo v električni mobilnosti. Nišo lahko zapolnijo na področju prodaje podjetjem, ki imajo svoj vozni park, vozila pa v najbolj osončenem delu dneva stojijo parkirana. Logična rešitev so polnilnice na parkiriščih, »ne zato, ker moramo nekaj narediti, ampak, ker bo to podjetju koristilo, ker je proizvodnja elektrike v najbolj osončenem času dneva presežna in s tem prispevamo tudi družbi«.

Žibert Kralj je spomnila še na kadrovski vidik. »Žalosti in skrbi me, da mladi iz fakultet pogosto prihajajo brez osnovnih digitalnih znanj kot sta uporaba excela in powepointa. Država bi morala večjo pozornost nameniti temu, kakšne kadre pošlje gospodarstvu, na tem področju je še veliko dela.«

FOTO: Delo