Telefon se povsod po Sloveniji med vožnjo uporablja preveč

Drugi panel poslovne konference medijske hiše Delo na temo mobilnosti se je razvil v poligon za razpravo o pametnem, mobilnem življenju, ki mora biti v koraku z inovacijami.

Mnenja so z Matejem Golobom, soustanoviteljem in vodilnim partnerjem v CorpoHub, soočili Boštjan Kop, vodja razvoja aplikacije DRAJV v Zavarovalnici Triglav, Alenka Mejač Krassnig, direktorica Vise za Slovenijo, Marko Rems, član poslovodstva Pošte Slovenije, Slavko Ažman iz Porsche Slovenija, Darja Kocjan, direktorica potniškega prometa na Slovenskih železnicah, in doc. dr. Luka Šlosar, znanstveni sodelavec na Inštitutu za kineziološke raziskave ZRS Koper.

Razpravo smo spremljali v živo.

Na kaj smo lahko junija 2024 ponosni v kontekstu mobilnosti v širši obliki?

Kot pravi Boštjan Kop, mobilno aplikacijo drajv ponujajo že peto leto slovenskim voznikom. Več kot 200.000 jo uporablja.

Namen je bil ponuditi orodje, po katerem lahko zavarovalnica prepozna tudi slog vožnje. Uporabniki drajva imajo celo 20 odstotkov manjša tveganja in približno toliko nižjo škodno pogostnost, je pokazala raziskava.

Boštjan Kop, Zavarovalnica Triglav: Telefon se med vožnjo povsod v Sloveniji uporablja preveč. FOTO: Leon Vidic/Delo

Drajv zemljevid, ki so ga oblikovali na podlagi raziskave, se jasno vidi, kjer se najpogosteje dogaja prekoračitev hitrosti. Aplikacija meri tudi premikanje telefona med vožnjo: »Zdaj smo dobili neposredni uvid v ’epidemijo’, kaj se dogaja na slovenskih cestah. Ne spremljamo, s kom se kdo pogovarja ali si pošilja esemese. Vse je anonimno. Telefon se uporablja povsod po Sloveniji preveč.«

Na letni ravni je v Sloveniji aktivnih 1,2 milijona vozil, desetina jih uporablja aplikacijo drajv, pravi Kop. Če zavarovanec nekaj počne dobro, varno, je nagrajen s premijo. Na področju zavarovalništva vidi dobro prakso na področju zdravstvenih zavarovanj v tujini, kjer spodbujajo zdrav oziroma varen življenjski slog.

Kartica Visa

Kot je dejala Alenka Mejač Krassnig, poskušajo tudi pri njih pripeljati inovacije v slovenski prostor. V zadnjem času se spogledujejo tudi z drugimi področji, vezanimi na plačevanje, ne zgolj na kartično poslovanje.

Alenka Mejač Krassnig, Visa: S poenostavitivijo plačilnega postopka lahko dosežemo, da bodo ljudje raje uporabljali javni prevoz. FOTO: Leon Vidic/Delo

In kaj ima Visa z urbano mobilnostjo? Ta ima po Krassnigovi ogromno plasti: »Prizadevamo si, da bi poenostavili nakup vozovnice in vseh oblik javnega prevoza. S poenostavitivijo plačilnega postopka lahko dosežemo, da bodo ljudje raje uporabljali javni prevoz. Ko smo spraševali tranzitne operaterje, ki so šli v prenovo sistema, so povedali, da vsak drugi bi se peljal z javnim prevozom, če bi bila možnost hitrejšega in bolj enostavnega plačila. Prizadevamo si, da bi kartico, ki jo imamo danes v žepu, tudi lahko uporabili.«

Posebej ponosni pa so, da lahko s karticami plačujejo avtobusni prevoz v Ljubljani in Kopru. V Ljubljani so v štirih mesecih in pol, kar obstaja ta možnost, so zaznali kartice iz več kot 103 držav. Kar 80 odstotkov je Slovencev. Kranj pa gre čez urbano mobilnost, kjer se je s kartico mogoče tudi identificirati v gledališču ali knjižnici ...

Urbana mobilnost in prenova plačilnih tranzitnih sistemov sta globalna trenda, je poudarila Mejač Krassnig, že več kot 750 mest je omogočilo brezstično plačevanje voženj v javnem prometu z brezstično kartico oziroma z mobilnimi telefoni. Tranzitni operaterji dajejo možnost izbire načina plačila. Vse to s ciljem, da bi več potnikov izbiralo javni promet. Med primeri dobrih praks iz tujine je navedla Nizozemsko, kjer imajo enotno infrastrukturo javnega prometa, ni razlik v načinu plačevanja, niti v ceni ne glede na to, kakšno vrsto javnega prometa potnik izbere. Romunija pa je postala drugi najbolj razviti trg v Evropi na področju urbane mobilnosti. Javni operater v Budimpešti, kjer beležijo že 2,5 milijona transakcij za uporabo javnega prometa na mesec, so vložili v promocijo za spremembo potniških navad ter omogočili plačevanje najprej z brezstičnimi karticami in nato še z mobilnimi telefoni. Pozitivne izkušnje so spodbudile operaterja, da je ponudbo takšnega plačevanja razširil še na 16 drugih mest.

Paketne storitve naše Pošte

Marko Rems s Pošte Slovenije se je osredotočil na segment paketnih storitev, kjer je Pošta vodilni ponudnik v Sloveniji. Število pisemskih pošiljk že leta upada, je povedal in se pohvalil, da dosegajo odlično kakovost dostave: 98 odstotkov vseh pošiljk dostavijo v naslednjem delovnem dnevu, 87 odstotkov pa ob prvem poskusu, kar je zelo pomembno z vidika trajnosti, stroškov in ogljičnega odtisa.

Marko Rems, Pošta Slovenije: Kar 98 odstotkov vseh pošiljk dostavimo naslednji delovni dan, 87 odstotkov pa ob prvem poskusu. FOTO: Leon Vidic/Delo

Večina stranka se odloča za ponudnika, ki ponuja najboljšo uporabniško izkušnjo, pravi Rems. Zdaj so tik pred uvedbo aplikacije moja pošta, ki bo povečala informacijsko varnost za stranke pred morebitnimi prevarami, ki so vse pogostejše.

Širijo tudi mrežo paketomatov. Trenutno jih imajo 150, v kratkem jih bo prek 200. Stranke se bodo tudi med dostavo lahko odločale za spremembo dostavne točke oziroma kam naj jim paket dostavijo. Kontaktnih točk imajo 1300.

Pošta je tudi med največjimi lastniki in upravljalci lastnega voznega parka: prek 3000 vozil premorejo, dobrih 500 je električnih.

Rems naslednji korak v prihodnosti dostave vidi uporabo umetne inteligence, ki omogoča dostavo. S pomočjo umetne inteligence je že mogoče v naprej predvideti, kaj bo določena stranka na določen dan naročila, kakšen paket, blago, kar spletni trgovci že izkoriščajo. Prvi je o tem razmišljal že ped več kot desetimi leti Amazon, z razvojem tehnologij zdaj to postaja aplikativno in tudi Pošta Slovenije sledi temu trendu.

Uredbe ali prisila niso rešitev

Slavko Ažman, Porsche Slovenija: Z uredbami ali prisilo se pametnih rešitev ne da doseči. FOTO: Leon Vidic/Delo

Slavko Ažman je poudaril, da je škoda, da vozilo, ki je velika investicija, večino časa stoji ali da se v avtih za pet oseb vozimo sami. Zato potrebujemo pametne rešitve. Z uredbami ali prisilo se tega ne da doseči, meni: »Potrebujemo privlačno izkušnjo.«

Rešitve bi morale biti po njegovem dovolj fleksibilne – morda z aplikacijami, s pomočjo katerih si lahko avto deli več oseb, ki jih človek morda lahko »pobere« med potjo.

»Na področju električne mobilnosti me navdihuje delež električnih avtomobilov med vsemi kupljenimi avtomobili,« je dejal Ažman in dodal, da za e-avtomobile v prihodnosti ni alternativ in bojazni glede na vlaganja, trenutno stanje, ko ponekod na velikih trgih povpraševanje ne raste več kot v preteklosti, pa je treba postaviti v pravo perspektivo. Na Norveškem so lani e-avtomobili predstavljali 85 odstotkov vseh novo kupljenih avtomobilov, v Avstriji 25 odstotkov. Nekateri to povezujejo s kupno močjo, vendar je v Romuniji delež višji kot v Sloveniji. Pomembni so signali, da kot družba mislimo resno, pravi Ažman.

Z vlakom

Darja Kocjan je ponosna, da so SŽ z državo pri modernizaciji voznega parka naredile velik premik.

Darja Kocjan, Slovenske železnice: Vselej razmišljamo o tem, kako potnika pripeljati od točke A do B. FOTO: Leon Vidic/Delo

Kupili so 31 elektrovlakov, tudi dvopodnih in 21 dizel motornih garnitur s predpripravo za nadgradnjo. Vlagajo v kolesarnice in spodbujajo tudi druge oblike mikromobilnosti v obliki skupne karte ali določenih popustov. »Razmišljamo o tem, kako priti od točke A do B,« pravi Kocjanova. In kdaj bomo lahko s kartico plačevali na vlaku? Kot odgovarja, je že zdaj mogoče plačevati s karticami na 156 kartomatih po vsej državi.

Kocjanova je poudarila, da Evropa spodbuja železniški promet, veliko je vlaganj. V Sloveniji ima železniški potniški promet še priložnosti za izboljšave, nekaj jih je mogoče izpeljati tudi brez investicij. Pri tem je izpostavila čezmejne potniške vlake. Slovenija je dobro povezana z bližnjimi Avstrijskimi mesti, s tem, ko se je povečala pogostost vlakov, se je povečalo tudi število potnikov. Med praksami, ki jih imamo v Sloveniji in jih v tujini vidijo kot zgled, je možnost prevoza koles.

»V tujini imajo veliko investirajo v hitre proge, na tem področju so bistveni premiki. Čudovito bo, če bomo to dočakali tudi v Sloveniji,« je dejala.

Zdravo staranje

Kineziolog Luka Šlosar trenutno proučuje zdravo staranje oziroma z njim povezano gibalno (ne)aktivnost.

Luka Šlosar, Inštitut za kineziološke raziskave ZRS Koper: Pomembna je tudi mobilnost podatkov med (ne)akademsko sfero. FOTO: Leon Vidic/Delo

Po njegovih besedah je pomembna tudi mobilnost podatkov med (ne)akademsko sfero, pri čemer je izpostavil dva milijona evrov vreden projekt Tbrainboost, v katerem sodeluje osem različnih institucij akademske in neakademske sfere. Cilj je spodbuditi mednarodno in medsektorsko mobilnost in izboljšati povezave med akademskimi krogi, podjetji, industrijo in družbo na področju zdravega staranja.

Šlosar se je osredotočil na mobilnost kadrov, oziroma kroženju podatkov. »V znanosti premalo govorimo o mobilnosti podatkov med znanstveno sfero in gospodarstvom, podatki, ki jih z raziskovanji odkrijejo v akademskih krogih, se tam zadržijo. Pomembno je izboljšati ta prenos,« je poudaril in spomnil na evropsko podprt mednarodni projekt TbrainBoost, s čimer želijo doseči prav to.

FOTO: Delo