Do večje učinkovitosti gradbenega sektorja z uvajanjem naprednih tehnologij

Evropska komisija si z uvajanjem naprednih tehnologij, kot je BIM, in digitalizacije prizadeva povečati učinkovitost gradbenega sektorja in s tem zagotoviti večjo vrednost za javna sredstva. Različna poročila navajajo, da se ob ustrezni stopnji digitalizacije in uvedbi BIM lahko pričakuje od 10 do 20 odstotkov prihrankov pri projektih visokih gradenj in infrastrukturnih projektih, pojasnjuje Ksenija Marc, predstavnica Slovenije v EU BIM Task Group, članica upravnega odbora združenja siBIM in direktorica Področja strokovnih dejavnosti v podjetju DRI upravljanje investicij.

Kakšne prihranke gradbenih stroškov lahko prinese digitalno načrtovanje stavb tako v EU kot v Sloveniji in kakšne rezerve so po vaši oceni še v gradbeništvu?

Iz različnih poročil je razvidno, tako povzema EU BIM Task Group, da se ob ustrezni stopnji digitalizacije in uvedbi BIM lahko pričakuje od 10 do 20 odstotkov prihrankov pri projektih visokih gradenj in infrastrukturnih projektih. Tudi če se uporabi nižji prag, bi desetodstotno izboljšanje produktivnosti evropskega gradbenega sektorja ustvarilo velike prihranke.

Da bi spodbudili javne naročnike, je EU BIM Task Group pripravila tudi posebno aplikacijo za izračun CBA ob uvedbi BIM. Rezerv je veliko, saj je gradbeništvo, razen naftne industrije, najmanj digitalizirana panoga.

Kakšna pa je vloga EU BIM Task Group in kakšna je pri tem vaša vloga kot članice, predstavnice Slovenije v tem združenju?

EU BIM Task Group je delovna skupina, ki je pri evropski komisiji zadolžena za uvajanje tehnologije BIM med javnimi naročniki. Javna naročila predstavljajo zelo velik delež pri gradnjah v vseh državah, po vseh kazalnikih pa učinkovitost v gradbeništvu zaostaja za drugimi panogami industrije. Zelo jasna je tudi neposredna povezava med učinkovitostjo posamezne panoge in stopnjo digitalizacije, ki je v gradbeništvu med najnižjimi. Evropska komisija si zato z uvajanjem naprednih tehnologij, kot je BIM, in splošne digitalizacije prizadeva povečati učinkovitost gradbenega sektorja in s tem zagotoviti večjo vrednost za javna sredstva. Gradbeništvo v Evropski uniji predstavlja kar devet odstotkov BDP, pri nas je ta odstotek še višji.

Slovenija se je omenjeni delovni skupini pridružila že leta 2016. S tem je Sloveniji omogočen stalen vpogled v različne pristope, ki jih pri uvajanju digitalizacije in BIM v gradbeništvo uporabljajo v drugih državah. Hkrati tudi mi posredujemo naše izkušnje in napredek drugim članicam.

Da bi spodbudili javne naročnike, pri svojih razpisih zahtevajo tehnologijo BIM, je EU BIM Task Group izdala Priročnik za uvedbo informacijskega modeliranja gradenj v evropskem javnem sektorju, ki je preveden v vse evropske jezike. Z uveljavitvijo zahteve po BIM v gradbeni zakonodaji je tudi Slovenija na zelo konkreten način sledila tem usmeritvam.

Katere pa so prednosti pristopa BIM in kaj kažejo primeri iz prakse?

Prednosti uporabe tehnologije BIM se pokažejo že v zgodnji fazi projektiranja. Pri tem je pomembno poudariti, da je model BIM ne samo tridimenzionalna predstavitev projekta, pač pa vsebuje tudi veliko informacij, ki so pripete na posamezni gradnik modela, na primer, iz kakšnega materiala je posamezni element, kakšne lastnosti ima ta material, katere zahteve mora izpolnjevati …

Obenem BIM omogoča boljšo usklajenost in natančnost projektov, saj so morebitni konflikti in neskladja odpravljeni še pred začetkom gradnje, kar zmanjšuje tveganje za skrite napake. Količine materialov je mogoče samodejno izračunati iz modela, kar zagotavlja natančne predizmere vseh postavk. Vizualizacija, ki jo omogoča model, naročniku olajša razumevanje in presojo bodočega objekta, s čimer je postopek potrjevanja rešitev ali uvajanja sprememb enostavnejši. Pred začetkom izvedbe je možno simulirati terminski potek gradnje, izbrati ustrezno gradbeno tehnologijo in optimizirati časovni načrt. Prav tako je mogoče predvideti finančne tokove investicije.

V fazi gradnje BIM omogoča lažji nadzor nad izvedbo del s pomočjo 3D-vizualizacije. Prav tako omogoča sprotno preverjanje količin izvedenih del in spremljanje terminskega plana. Podatki za projekt izvedenih del (PID) se vnašajo neposredno v model BIM, ki mu lahko dodamo številne dodatne informacije, kot so fotografije, navodila za uporabo ali garancijski listi.

Veliko možnosti se kaže med uporabo objekta, kjer je model BIM učinkovito orodje za upravljanje in vzdrževanje. Za tak model se uporablja izraz digitalni dvojček. Kot primer lahko povem, da je to prepoznal tudi evropski parlament, ki poseduje kar 505.000 kvadratnih metrov nepremičnin na lokacijah v Bruslju, Luksemburgu in Strasbourgu. Celotno premoženje zato pretvarjajo v digitalne dvojčke z namenom doseči učinkovitejše upravljanje svoje nepremičnine.

Kako ocenjujete potek uvajanja tehnologij BIM v Sloveniji? Katere nam primerljive države bi nam bile na tem področju lahko za zgled? Vemo, da je Velika Britanija obvezno uporabo tehnologije BIM uvedla že leta 2016, med naprednejšimi so tudi skandinavske države.

V Sloveniji so BIM prvi začeli uvajati projektanti. V našem podjetju DRI upravljanje investicij smo nujnost prilagoditve s to napredno tehnologijo prepoznali zelo hitro in začeli ustrezna izobraževanja kadra, danes imamo tudi Službo za BIM.

Da se vsa prizadevanja za uveljavitev BIM združijo in vodijo poenoteno, smo leta 2015 ustanovili siBIM, Slovensko združenje za informacijsko modeliranje gradenj. Leta 2020 smo postali tudi člani neprofitne organizacije buildingSMART International, ki skrbi za razvoj odprtokodnih standardov. Prav odprtokodni standardi so namreč eden od ključnih pogojev pri javnih naročilih.

Čeprav zakonsko uporaba BIM do 1. 1. 2025 ni bila predpisana, so nekateri javni naročniki že zgodaj uvideli potrebo po uvedbi naprednih tehnologij pri svojih investicijah. Družba za avtoceste RS je kot prvi javni naročnik predpisal uporabo BIM na drugi cevi predora Karavanke. 2TDK se je prav tako odločil, da se celotni drugi tir Divača–Koper projektira in med gradnjo spremlja s tehnologijo BIM. Tudi za nekatere nove stavbe fakultet in bolnišnic je bila v javnih razpisih že postavljena zahteva za uporabo tehnologije BIM.

Velik premik se je zgodil z novim gradbenim zakonom, s katerim je predpisano projektiranje z uporabo BIM za vse objekte državnega pomena, ki jih opredeljuje četrti odstavek devetega člena. To so javne investicije, za katere gradbeno dovoljenje izdaja ministrstvo, pristojno za graditev. Prepričana sem, da je to pomemben mejnik, ki bo Slovenijo pripeljal višje na lestvici držav po razvitosti uporabe BIM.

Na zadnji skupščini EU BIM Task Group so bili namreč predstavljeni rezultati raziskave o uporabi BIM v posameznih evropskih državah. Rezultat je za Slovenijo pričakovan. Padli smo v tretjo kategorijo od štirih, v kategorijo Začetnik (Beginner). V prvi kategoriji šampionov (BIM Champion) so pričakovano najbolj digitalno razvite države Danska, Finska, Nemčija, Irska, Nizozemska in Švedska. Posebej opazen je napredek Nemčije, ki je še pred leti veljala bolj za skeptika, zdaj pa so med vodilnimi z veliko podporo pristojnih ministrstev.      

Med sosednjimi državami je na Madžarskem BIM že od novembra leta 2023 obvezen pri vseh projektih, ki presegajo vrednost za objavo na evropskem portalu za javna naročila. Italija je uvedla obvezno uporabo BIM z določilom v zakonu o javnem naročanju, ki je bil sprejet 23. 3. 2023. Ta zakon zavezuje vse javne naročnike, da se od 1. 1. 2025 pri investicijah v vrednosti nad enim milijonom evrov uporablja BIM. Na Hrvaškem še nimajo mandata BIM, vseeno pa že 25 odstotkov podjetij uporablja BIM v določenih fazah. Zagotovili so evropska sredstva za digitalizacijo in izvajajo različna javna naročila, ki vključujejo BIM.