Pomembna vloga gradbeništva v zelenem prehodu

Gradbena panoga bo imela eno ključnih vlog pri zelenem prehodu. Z njeno pomočjo bo EU lahko dosegla ambiciozne okoljske cilje in cilje na področju mobilnosti, poudarjajo v Evropskem združenju gradbene dejavnosti (Fiec). Opozarjajo pa na občutne zamude pri vpeljevanju ključne infrastrukture in stanovanjskih projektov v večini evropskih držav.

Naložbena vrzel v infrastrukturi v EU na letni ravni znaša več kot 406 milijard evrov, navaja evropska komisija. »Nujna so vlaganja v infrastrukturo za zeleno in digitalno tranzicijo v Evropi in širše, potrebujemo dostop do ustreznega financiranja in napredek pri inovacijah ter tehnologijah, vpeljati in posodobiti je treba zakonodajo, standarde in certificiranje, in to tako, da bodo spodbujali konkurenčnost in inovacije, ne pa ogrožali naša skupna prizadevanja,« med točkami, ki bodo za gradbeništvo pomembne v prihodnjih letih, navaja Philip Crampton, predsednik Fieca.

Naložbe ne bodo potrebne samo v tehnologije, ampak tudi v kadre. V marsikateri državi članici EU gradbena podjetja na trgu dela ne dobijo delavcev z ustreznim znanjem in veščinami, še bolj pereče pa je to vprašanje z vidika zelene in digitalne preobrazbe kot tudi zahtevnejšega zakonodajnega okvira na področju grajenega okolja. Nujna so vlaganja za povečanje ugleda panoge in v vseživljenjsko učenje, poudarjajo.

Samo z investicijami v infrastrukturo lahko izboljšamo konkurenčnost, varnost in okolje, je eno ključnih sporočil Fieca. Kot povzemajo, smo si v EU zastavili ambiciozne okoljske cilje, na primer doseči ogljično nevtralnost do leta 2050 ter spodbujanje prenov za povečanje energijske učinkovitosti stavb. »Evropsko energetsko omrežje potrebuje velike spremembe, da bo preneslo načrtovane količine energije iz obnovljivih virov. To zahteva ogromne naložbe v gradnjo omrežja, skladišč in pretvornikov,« opozarjajo v Fiecu.

Potrebne bodo tudi naložbe v kadre, saj gradbena podjetja ne dobijo delavcev z ustreznimi znanji in veščinami, še bolj pereče pa je to vprašanje z vidika zelene in digitalne preobrazbe. FOOT: Jure Eržen/Delo

Ker je Evropa v digitalnem prehodu, mora biti prioriteta držav investiranje v sodobno telekomunikacijsko infrastrukturo, nadalje tudi prometna infrastruktura še zdaleč ni dokončana. Zaradi slabega vzdrževanja in pritiskov rasti prometa je veliko tovrstnih objektov v slabem stanju oziroma se celo rušijo, kar ustvarja tudi gospodarsko izgubo, davek pa po navedbah Fieca zahtevajo tudi ekstremni vremenski dogodki, povezani s klimatskimi spremembami, »infrastrukturo je treba temu prilagoditi«, še dodajajo, pri vsem tem pa bo imel gradbeni sektor pomembno vlogo.

Slovenija s kakovostnim znanjem

Kako to vlogo vidijo v akademski sferi in kako lahko prispevajo kot valilnica bodočih kadrov ter z razvojno-raziskovalnega vidika? Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (FGG), kot pojasnjujejo, usposabljajo strokovnjake za inženirsko racionalne posege v okolje. Kompetentni inženirji lahko sodelujejo tako pri gradnji elektrarn na premog kot pri postavljanju vetrnic, znajo graditi ceste, železnice ali pa kolesarske steze, znajo poskrbeti, da imamo dovolj neoporečne pitne vode, ter izvajati ukrepe za zaščito vodnih ekosistemov. Prometni inženirji poznajo rešitve za zastoje na slovenskih avtocestah in na te izzive že dolgo opozarjajo.

Gradbeni informatiki so med vodilnimi svetovnimi avtoritetami za digitalizacijo gradbeništva, v kateri je tudi naša industrija nadpovprečna. Gradbeni konstruktorji, geomehaniki in potresni inženirji so zasnovali več inovativnih rešitev ter revidirajo projektno dokumentacijo za infrastrukturne objekte, pomembne za jedrsko in sevalno varnost za obstoječo jedrsko elektrarno in načrtovani Jek 2 ter odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, naštevajo na FGG.

Nadalje, strokovnjaki s področja vodarstva znajo pripraviti na daljše suše in intenzivnejše padavine porečja slovenskih rek, dejavnosti, kot je kmetijstvo, in urbana središča. Stavbarji se osredotočajo na pametno gradnjo stavb, njihovo energijsko učinkovitost ter na zdravo bivalno okolje. Potresni inženirji so razvili seizmične stresne teste in jih uspešno aplicirali na grajeno okolje v Sloveniji, s čimer so, kot pravijo na fakulteti, dokazali neprimerno prakso prenove stavb, ki je celo desetletje temeljila izključno na energijski sanaciji stavb.

»Znanje v Sloveniji obstaja, usposobljena industrija tudi, kot stroka se oglašamo, in to tudi v primerih, ko bi zeleni prehod in določene predlagane rešitve lahko poslabšali varnost gradbenih objektov ter konkurenčnost gospodarstva,« se strinjajo profesorji na FGG. Aktivno spremljajo strateške usmeritve EU in razvijajo novo znanje na področju trajnostne in energijsko učinkovite gradnje, pri čemer se varnost konstrukcij ne zmanjša. Diplomanti tako pridobijo znanje, ki jim omogoča uspešno delo na področjih, ključnih za zeleni prehod. Pri tem poudarjajo pomen poznavanja prednosti in pomanjkljivosti tako imenovanih zelenih rešitev ter njihovih posledic; do nekaterih so previdni oziroma kar kritični.

Izzivi gradnje za podnebne spremembe

Podnebne spremembe zahtevajo tudi prilagoditve gradnje, da bi bila odpornejša proti tem spremembam. Raziskovalci s FGG se s tem že ukvarjajo: »Naše raziskave so pokazale, da je treba temeljito premisliti o smiselnosti in učinkovitosti nekaterih ustaljenih praks načrtovanja energijsko učinkovitih stavb, tako v slovenskem kot evropskem okolju.« Ocenjujejo, da bi bilo tudi v Sloveniji treba izvesti celovito analizo pripravljenosti stavbnega fonda na podnebne izzive do konca stoletja – podoben projekt so izvedli v Črni gori skupaj s tamkajšnjo univerzo.

»Analiza bi bila ključna tudi za strateške usmeritve v slovenskem okolju, saj pokaže, kam je treba usmeriti zakonodajo in državne subvencije.« V okviru evropskih raziskovalnih projektov razvijajo tudi tehnologije in tako imenovano modrozeleno infrastrukturo za prilagajanje mest na ekstremne padavinske dogodke. Gradijo na primer pilotne elemente za čiščenje in zadrževanje padavinskega odtoka, ki bodo služili kot vzorčni piloti tako za izvajanje študijskega programa kot tudi strokovnjakom iz prakse ter odločevalcem na področju upravljanja voda v mestih.

Naloge v novi okoljski realnosti

Kot ocenjujejo na FGG, gradbeništvo v povezavi z zelenim prehodom zdaj čakajo naloge na področju energetike – tudi potencialna gradnja elektrarn na Savi –, na področju upravljanja voda, kjer je treba prilagoditi vodno infrastrukturo tako, da bo pripravljena na ekstremne padavine in suše in da bo voda umeščena v krožno gospodarstvo, ter že velikokrat izpostavljena nadgradnja cestnega in železniškega prometnega križa. Spremembe bodo tudi v sami panogi, ki med drugim postopoma nadomešča mehanizacijo na fosilna goriva z električno in tudi z avtonomnimi vozili.

Zaradi slabega vzdrževanja in pritiskov rasti prometa je veliko prometne infrastrukture v slabem stanju, kar ustvarja tudi gospodarsko izgubo, davek pa zahtevajo tudi ekstremni vremenski dogodki, povezani s klimatskimi spremembami. FOTO: Dejan Javornik/Delo

Energijska učinkovitost stavb je že dolgo aktualna tema, vendar zastavljenih ciljev EU še nismo dosegli. »Stavbni sektor je obsežen, investicije so razpršene, njihovi učinki pa pogosto nejasni in težko določljivi. Vse še dodatno zapletajo podnebne spremembe, saj se povečuje potreba po preprečevanju pregrevanja stavb in večji odpornosti proti ekstremnim vremenskim dogodkom, kar je bilo dolgo spregledano,« opozarjajo na fakulteti.

Hkrati pa gradbeno panogo čakajo veliki izzivi pri doseganju ciljev brezemisijskih stavb. Potrebna je nova celostna obravnava stavb in infrastrukture, ki bo zajemala celoten življenjski cikel od proizvodnje materialov do razgradnje oziroma ponovne uporabe. »Takšen pristop bo povečal kompleksnost načrtovanja, vendar bo omogočil bolj trajnostne rešitve. Naši diplomanti imajo potrebno znanje, a je na trgu dela premalo kadrov, ki bi se lahko posvetili tem izzivom,« ugotavljajo.

Pri tem tudi opozarjajo na upokojevanje velike generacije inženirjev v prihodnjih nekaj letih, ki jih bo težko nadomeščati s tujimi kadri, rešitve bo treba iskati v višji produktivnosti s pomočjo informacijske tehnologije. »Pri tem bo spet ključno razumevanje države, da je potrebno dolgoročno stabilno financiranje izobraževanja za inženirske poklice – tudi v letih, ko so generacije zaradi stanja v industriji manjše.« Tudi za fizično delo bo kadre deloma mogoče nadomestiti z roboti in avtonomnimi vozili, ne pa v celoti.

Stroka za več sodelovanja z državo

Država bi za gradbeno panogo največ naredila, če bi upoštevala zlato investicijsko pravilo, torej da bi vlagala brez velikih skokov navzgor ali navzdol, se z gospodarstvom strinjajo na fakulteti za gradbeništvo (FGG).

V slovenski gradbeni zakonodaji, ki da se pogosto spreminja, kar v industrijo vnaša negotovost in obremenjuje celoten sektor, je po njihovem mnenju več nesmislov v točkah, ki zadevajo zeleni prehod. Eden je upravljanje objektov v primeru potresov. »Zakonodaja dopušča, da se objekti porušijo zaradi potresov, po drugi strani resolucija o krepitvi potresne varnosti v Sloveniji do leta 2050 opredeljuje, da je potresna neodpornost Slovenije zelo velik problem, vendar vlada ni sprejela akcijskega načrta, da bi ga reševali,« ugotavljajo na FGG in pojasnjujejo, da imajo potresi zelo velik okoljski vpliv.

Zadnje študije kažejo, da je potencial za izpuste toplogrednih plinov pri obstoječem stavbnem fondu večji, kot pa so izpusti toplogrednih plinov zaradi novogradenj v širšem javnem sektorju. »To tudi pomeni, da je z vidika vplivov na okolje velikokrat boljša dolgoročna rešitev nadomestitev starih dotrajanih stavb kot pa njihova prenova,« sklenejo, pri čemer si želijo, da bi odločevalci gradbeno stroko bolj slišali in da bi se odločitve sprejemale v konsenzu z njo.