Polmilijardni potencial hlodov, ki jih izvozimo

Izvozniki so lani v tujino prodali 1,045 milijona ton neobdelanega lesa z ali brez lubja in obtesanega lesa, za kar so prejeli nekaj manj kot 266 milijonov evrov. »Če bi hlodovino, ki jo zdaj izvažamo, sami predelali v izdelke, kot je na primer lesena hiša, bi s tem ustvarili pol milijarde evrov dodane vrednosti,« poudarjajo v limbuškem podjetju Lumar.

Podjetje ima v večinski lasti specializirano proizvodno podjetje za razvoj in izvedbo masivnih lesenih konstrukcij brez lepil in kemikalij iQwood, ki je pred kratkim v Nemčiji prejelo zlato nagrado za inovativnost. Lani so zlato nagrado za inovacijo prejeli od Gospodarske zbornice Slovenije.

»Gre za potrditev prave smeri razvoja naših tankih masivnih lesenih sten brez lepil in kemikalij. Z inovativno rešitvijo v kvadratni meter stene vgradimo več kot polovico manj materiala kot konkurenti. Zato lahko bistveno pocenimo investicijo zgrajenih objektov, pri tem je produkt uporabnikom in naravi prijazen, zmanjšuje potrebo po primarni surovini,« je ob podelitvi nagrade v Berlinu, za katero je kandidiralo 520 inovacij, podeljenih pa je bilo 15, povedal lastnik in direktor Lumarja Marko Lukić.

V obrazložitvi nagrade German Innovation Award je strokovna komisija poudarila tudi trajnostnost gradnje iz masivnega lesa z vidika nastajanja emisij CO₂ ter izpostavila celostni pristop trajnostnega dizajna od hloda do proizvodnje in montaže brez lepil, kovin in drugih kemikalij, ki omogoča tudi reciklažo sten ob koncu življenjskega cikla. V povprečni leseni hiši na trgu je 250 kilogramov lepila, ponudniki, ki se mu izognejo, pa ustrezno statičnost konstrukcije zagotovijo z debelino sten, kar pa investicijo v hišo močno podraži, pravi Nataša Teraž Krois, vodja razvoja in trajnosti v Lumarju.

Pri tem spomni, da bodo morale biti nove stavbe brezemisijske od leta 2030, če jih uporabljajo javni organi, pa še dve leti prej. Za doseganje tega standarda se ne bo upoštevala zgolj raba energije in s tem povezani izpusti v času delovanja stavbe, ampak tudi vplivi gradbenih materialov. »Z višanjem energetske učinkovitosti se izpusti in s tem povezani vplivi na okolje v času uporabe stavbe nižajo, zato vse večji delež izpustov in vplivov na okolje predstavlja delež, ki nastane v fazi gradnje,« pojasnjuje in dodaja, da Lumar iz tujine prejema čedalje več povpraševanja za konstrukcijo iQwood za gradnjo javnih in večstanovanjskih objektov.

Nujno povezovanje dobaviteljev v panogi

Podjetje poziva k povezovanju z gospodarstvom in preostalimi deležniki pri prenašanju direktive v našo zakonodajo. Treba pa je vzpostaviti tudi vzvode nadzora skladnosti gradnje s projektom. Odličen vzvod za to so nepovratne finančne spodbude Eko sklada. »Tu je priložnost za les – ne zgolj kot gradbeni material, ampak tudi kot slovenska strateška surovina. Država poudarja, da je les naše naravno bogastvo, torej je treba spodbuditi oz. podpreti uporabo v gradbeništvu,« ocenjuje Teraž Krois.

Vodilo podjetja je od hloda do hiše s slovenskim lesom. Tako povezujejo lokalne dobavitelje in žage v državi, prispevajo k delovnim mestom z večjo dodano vrednostjo. »Iz tega se lahko razvije lesnopredelovalna industrija, ki bi imela zmogljivosti zagotavljati potrebe po konstrukcijskem lesu za vse proizvajalce lesene gradnje pri nas in tako bomo dodano vrednost res v celoti ustvarjali v Sloveniji,« razmišljajo v Lumarju.

Prvi razlog, da lesnopredelovalna industrija ne deluje, iščejo v razrezu lesa, saj je večina slovenskih žag premajhnih in tehnološko podhranjenih. Kot navaja statistični urad, je bilo leta 2022 iz slovenskih gozdov posekanih 4,6 milijona kubičnih metrov lesa, od tega je šlo za kurjavo 1,2 milijona kubičnih metrov, v izvoz pa 1,39 milijona kubičnih metrov. Drugi del težave pa je, da predelave, kot je na primer lepljenje, pri nas tako rekoč ni.

»Dobro oblikovani in tehnološko napredni izdelki, v katere je vloženega veliko znanja, ki ga konkurenca ne more takoj skopirati, ustvarjajo pravo dodano vrednost. Šele ko les vgradimo v hišo, je končni cilj – iz hloda dobiti pravo vrednost – dosežen,« pravi Nataša Teraž Krois.