Po letih visoke rasti se je gradbeništvo v Sloveniji lani skrčilo. Kako bo letos? Lani so izdana gradbena dovoljenja padla na večletno najnižjo raven, kar ne daje dobrih napovedi na gradnjo stavb. Po drugi strani bo infrastrukturna vreča denarja rekordno polna, predvsem na račun zagona projektov iz sklada za popolavno obnovo in evropskih sredstev. A številne projekte bo še treba pripraviti, izpeljati javna naročila in počrpati evropski denar.

ING: V Evropi bo letos rast

Najprej pa globalni pogled. Največji gradbeni trg Kitajsko poganjajo urbanizacija, veliki infrastrukturni projekti in vlaganja v pametna mesta. Kitajska je napovedala državne spodbude za reševanje nepremičninske krize, s katero se država že dalj časa spopada, s čimer želijo spodbuditi nakupe nepremičnin. Poleg tega kitajska gradbena podjetja veliko vlagajo v raziskave in razvoj. Peter Wostner z urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je pri tem potegnil vzporednice z avtomobilsko industrijo, kjer so kitajski proizvajalci električnih avtomobilov pretresli evropsko avtomobilsko industrijo: »Če kdo misli, da se bo zgodba končala v avtomobilski industriji, naj pogleda, koliko vlagajo v raziskave in razvoj kitajska gradbena podjetja. Kar je IKT v ZDA, je gradbeništvo na Kitajskem. Največja štiri gradbena podjetja na Kitajskem vlagajo v raziskave in razvoj več kot 20 milijard evrov.«

Kitajski gradbeni indeks nabavnih menedžerjev (PMI) se je v drugi polovici lanskega leta vztrajno zniževal in novembra tudi padel pod vrednost 50, kar kaže na krčenje panoge. Decembra je po podatkih državnega statističnega urada znova zrasel na 53,2, tako da so kitajski gradbinci v novo leto vstopili nekoliko bolj optimistično.

Povsem drugače je v evrskem območju, kjer je bil PMI decembra le pri 42,9. Evropsko gradbeništvo se je lani skrčilo za 1,5 odstotka, ocenjujejo analitiki zavarovalnice ING. »A optimistični signali postajajo bolj jasni. Cene stanovanjskih nepremičnin v številnih državah rastejo, povečalo se je število izdanih gradbenih dovoljenj. Poleg tega je videti, da so proizvajalci gradbenih materialov, kot so beton, cement in opeka, na začetku verige vrednosti začeli povečevati proizvodnjo,« v ING napovedujejo rast evropskega gradbeništva v tem letu. Ta bo slonela tako na več infrastrukturnih kot na več visokogradenjskih projektih.

Po letih rasti krčenje za desetino

Podobno kot v Evropi se je gradbeništvo lani krčilo tudi v Sloveniji. Po letih visoke rasti se je obseg gradbenih del v prvih enajstih mesecih lani znižal za desetino v primerjavi z enakim obdobjem leto prej, kažejo ta teden objavljeni podatki državnega statističnega urada. Znižale so se vrednosti vseh vrst del: pri gradbenih inženirskih objektih za 13,5 odstotka in pri stavbah za 13,1 odstotka, vrednost specializiranih gradbenih del pa za 4,2 odstotka. Po jesenski napovedi Umarja se je dodana vrednost v gradbeništvu po letih visoke rasti lani realno znižala za odstotek. Obseg gradbenih del se je zmanjšal predvsem zaradi manj naročil in odlašanja pri nekaterih načrtovanih investicijah, pravi direktor Kolektorja Construction Marko Trampuž. Tako so bili investicijski odhodki v desetih mesecih lanskega leta za šest odstotkov nižji kot v primerljivem obdobju leto prej. Po drugi strani pa so bili odhodki za novogradnje in obnove nižji za kar 23 odstotkov.

»Kljub temu nam je v skupini Kolektor Construction z ohranjanjem osredotočenosti na ključne projekte, optimizacijo procesov in prilagoditvijo strategije uspelo ohraniti stabilno poslovanje,« dodaja Trampuž.

A ker je obseg gradbenih del padel z visoke ravni, je bilo leto 2024 za panogo kljub vsemu dobro, tako po prometu kot po dobičkonosnosti, pravi direktor Kolektorja CPG Kristjan Mugerli. Leto je bilo stabilno na trgu surovin, energentov in materialov, vse bolj pa postaja izziv pomanjkanje kakovostnega kadra.

»V prejšnjih letih smo imeli visoko rast, zdaj se trg ohlaja, kar je logičen cikel,« pa komentira glavni direktor GH Holdinga Blaž Miklavčič. To se med drugim vidi v tem, da je v gradbeništvu manj specializacije, kot je je bilo v obdobju konjunkture: »V času debelih krav je bilo opaziti regionalno specializacijo in specializacijo po različnih vrstah gradnje. Zdaj se te meje brišejo, predvsem manjši ponudniki iščejo vsakršen posel, manj pa gledajo na učinkovito in korektno izvedbo. Ta trend vidimo vedno, kadar padejo naročila.«

Stečajev več za četrtino

Medtem ko nekateri večji gradbinci poročajo o polnih knjigah naročil, tudi zaradi izvajanja večjih prometnih infrastrukturnih projektov in izvajanja posla v tujini, predvsem na Hrvaškem, ohlajanje trga občutijo zlasti manjša gradbena podjetja. To opaža tudi Miklavčič, ki pojasnjuje, da večji gradbinci izvajajo večje dalj časa trajajoče projekte, manjši projekti pa se hitreje iztečejo, zato je med manjšimi podjetji »večja napetost«.

Med drugim o tem priča povečano število stečajev gradbenih podjetij. Ta najpogosteje med vsemi panogami zapadejo v insolventnost. V prvih devetih mesecih lani je bilo namreč nad gradbenimi podjetji začetih 187 insolvenčnih postopkov, kar je skoraj četrtino več kot v istem obdobju leta 2023, kaže analiza Prve bonitetne agencije.

Priložnosti sklad za obnovo in evropska sredstva

Kakšno bo za gradbeništvo letošnje leto? Glede na kazalnik zaupanja so gradbeniki ob koncu lanskega leta podobno pesimistični kot večinoma vsa zadnja tri četrtletja in bolj pesimistični kot konec leta 2023. Na to vpliva pomanjkanje naročil, saj je ta kazalnik skoraj celotno drugo polovico lanskega leta v negativnem. Kristjan Mugerli meni, da bo gradbeno leto podobno kot v zadnjih letih: »Posla je kar nekaj. Nadaljujejo se projekti na železnicah, denimo drugi tir, kjer bo še celo leto zelo intenzivno, postaja Ljubljana, načrtovana je obnova primorske proge, Dars ima projekt tretje razvojne osi, širitev ljubljanske vpadnice, večja obnovitvena dela, tu je popoplavna obnova, velike investicije ima Luka Koper. Večjih nihanj letos tako ne pričakujem.« Tudi Trampuž dodaja, da povpraševanje na nekaterih ključnih področjih, kot je infrastruktura, ostaja. Tako pričakuje postopno stabilizacijo trga, pri čemer pa opozarja na tveganja zaradi nepredvidljivega makroekonomskega okolja, cen materialov in pomanjkanja usposobljene delovne sile.

Kako pa letošnje leto vidi Miklavčič? »Ne vidim, da bi bilo v pripravljalni fazi toliko infrastrukturnih ali visokogradenjskih projektov, da bi se trend lahko obrnil v rast. Nekaj novih projektov sicer je napovedanih. Predvidevam, da bo na trgu stagnacija,« odgovarja sogovornik.

Podatki ministrstva za infrastrukturo vendarle kažejo, da je letos za njihove investicijske projekte predvidenih več sredstev kot lani, pravzaprav rekordno veliko, 1,17 milijarde evrov. To je skoraj petino več od ocene lanske realizacije, ki je bila pri 980 milijonih evrov. Razlog za skok je predvsem, ker v realizacijo prihajajo projekti, financirani iz sklada za obnovo. Zanje je letos predvidenih 118 milijonov evrov. Izteka se tudi načrt za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da bo iz tega mehanizma predvidoma sofinanciranih vsako leto več projektov. Prihodnje leto se bodo po načrtu sredstva ministrstva za infrastrukturo še povečala, na 1,3 milijarde evrov, in sicer zaradi predvidenih več projektov iz mehanizma za okrevanje, sklada za obnovo, nekajkrat več bo tudi počrpanega kohezijskega denarja.

»Sredstev je letos relativno veliko, je pa kar nekaj sredstev v evropskih skladih, ki jih bo treba še počrpati,« komentira Gregor Ficko, direktor gradbene zbornice pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Prav zaradi visoke investicijske aktivnosti države, med drugim pri protipoplavni zaščiti in obnovi ter investicijah v okviru porabe sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, Umar letos pričakuje rast gradbeništva.

Omenimo, da gre za načrtovano porabo. Dejanska realizacija bo odvisna od uspešnosti črpanja sredstev in priprave projektov. Tveganji pri načrtu za okrevanje in odpornost sta pravočasna izpolnitev vseh mejnikov in ciljev, torej različnih reform in zakonov, ki so pogoj za pridobitev evropskih sredstev iz mehanizma za okrevanje, in po mnenju Umarja tudi pravočasna izvedba investicij, kar je povezano s postopki javnega naročanja in izbora projektov. Slednje bi vplivalo tudi na zamik časovnice popoplavne obnove.

»Želimo si, da se uveljavlja zlato pravilo, ki zagotavlja stabilno financiranje državne infrastrukture,« pravi Gregor Ficko. V to smer so šli tudi sklepi zaključne resolucije kongresa o prometu in prometni infrastrukturi, ki je potekal lansko jesen. »Investicije v prometno infrastrukturo morajo biti konstantne, zaradi multiplikativnih učinkov pomenijo znaten delež BDP,« poudarja resolucija. Ta zagovarja še pospešitev modernizacije in širitev železniškega omrežja, na področju cest pa sprejetje in uresničevanje šestletnega plana investicij v državne ceste, pripravo desetletnega programa za izvedbo celotnega šestpasovnega avtocestnega križa in gradnjo novih odsekov tretje razvojne osi ter pospešitev prostorskega umeščanja.

Vsako leto manj gradbenih dovoljenj

Manj spodbudna je slika pri visokogradenjskih projektih – statistika izdanih gradbenih dovoljenj napoveduje manjšo gradnjo stavb. Število lani izdanih gradbenih dovoljenj je namreč doseglo večletno dno, in sicer je bilo v prvih enajstih mesecih izdanih 12,5 odstotka manj dovoljenj za stanovanjske stavbe ter 4,2 odstotka manj za nestanovanjske stavbe kot v enakem obdobju leta 2023. Izdana gradbena dovoljenja po površini stanovanjskih stavb pa kažejo na 14-odstotni padec in petodstotno rast pri nestanovanjskih stavbah.

S stanovanjsko gradnjo se v manjši meri ukvarja tudi GH Holding, v zadnjem času predvsem z gradnjo oskrbovanih stanovanj. Na vprašanje, zakaj število gradbenih dovoljenj pada, Miklavčič odgovarja, da je zunaj Ljubljane in turističnih krajev cena nepremičnine, ki jo pričakujejo kupci, nižja od izvedbene cene: »Trgu je težko zagotoviti poceni stanovanja. In to ne zato, ker ne bi bilo poceni zemljišč, ampak ker se je podražila izvedba.«

Pomanjkanje kadra, stroški dela naraščajo

Na prihodnje (ne samo visokogradenjske) projekte bodo tako vplivali pričakovani stroški gradnje. Po eni strani se stroški financiranja znižujejo zaradi znižanja ključnih obrestnih mer Evropske centralne banke, ki se bo letos še nadaljevalo. Po jesenski napovedi Analitike GZS se bo letno povprečje trimesečnega euriborja z lanskih 3,60 odstotka letos znižalo na 2,50 odstotka in prihodnje leto na 1,80 odstotka.

Po drugi strani pa se gradbeni stroški višajo; v tretjem četrtletju lanskega leta so bili namreč stroški dela višji za petino, stroški materiala pa za četrtino v primerjavi s povprečjem leta 2021. Rast stroškov materiala se je v zadnjem letu umirila, kar pa ne velja za stroške dela. Gradbeništvo se namreč kljub umirjanju aktivnosti spoprijema s pomanjkanjem delovne sile, kar povečuje te stroške. Gradbinci zato delavce iščejo tudi v tujini, tako da je polovica njihovih zaposlenih tujih državljanov.

»V skupini Kolektor Construction pomanjkanje usposobljene delovne sile rešujemo z vlaganjem v interni razvoj zaposlenih, digitalizacijo in optimizacijo procesov ter spodbujanjem mladih k izbiri gradbeništva kot karierne poti,« ob tem pravi Marko Trampuž.

Pomanjkanje kadra je ključen izziv v vseh gospodarskih panogah, ne le v gradbeništvu, poudarja Kristjan Mugerli: »Demografski trendi so neugodni, saj na trg dela prihajajo bistveno manjše generacije, kot se upokojujejo. Ne verjamem, da bo to ogrozilo slovensko gradbeništvo, ki pa je odvisno od pritoka tujega kadra. Težava pri tem pa je, da najbolj kakovostni odhajajo v države z višjo dodano vrednostjo. Višjo dodano vrednost pa imajo, ker dosegajo boljše prodajne cene.«

Eden od izzivov za slovensko gradbeništvo je tako tudi višja dodana vrednost, vlaganje v tehnologijo, digitalizacijo in razvoj.