Za razogljičenje prometa tudi sredstva iz trajnostne obveznice

Slovenija je 23. junija lani izdala trajnostno obveznico v vrednosti milijarde evrov, pri čemer so sodelovali tako tuji kot domači vlagatelji, ter tako postala prva med državami Srednje in Vzhodne Evrope ter druga med državami Evropske unije z izdano trajnostno obveznico.

Naša država je 1,05 milijarde evrov, ki jih je zbrala z izdajo trajnostne obveznice, v največji meri namenila za razogljičenje prometa z naložbami v železniško infrastrukturo na čelu ter za programe v zdravstvu. Lansko izdajo je Slovenija letos najprej povečala za še 50 milijonov evrov, v začetku tega meseca pa za še skoraj 90 milijonov evrov, pri čemer je to zadnjo vsoto namenila za zamenjavo obveznic, ki zapadejo marca prihodnje leto.

Slovenija izdala prvo trajnostno obveznico

Nedavno objavljeno prvo poročilo ministrstva za finance o delitvi in učinkih sredstev, zbranih s trajnostno obveznico, se nanaša na proračunski leti 2020 in 2021 ter vključuje izvedene projekte v višini 1,05 milijarde evrov, je poročala STA. Skoraj 50 odstotkov sredstev oziroma nekaj več kot 524 milijonov evrov je bilo dodeljenih za projekte in programe v zdravstvu. Pri tem je bilo okoli 270,4 milijona evrov dodeljenih za ukrepe, povezane z epidemijo covida-19, približno 167 milijonov evrov za programe izobraževanja in usposabljanja zaposlenih v zdravstvu (vanje je bilo menda vključenih več kot 6000 zaposlenih), 45,7 milijona evrov pa za obnove in novogradnje v zdravstvu.

Kot izhaja iz poročila, so bila sredstva namenjena za 16 investicij v zdravstvu, ki so sicer v različnih fazah izvedbe. V okviru za trajnostno obveznico je bil omenjen projekt nadomestne novogradnje v Splošni bolnišnici Celje, ki je v prvi fazi izvajanja, v poročilu pa je kratko predstavljen dolgo pričakovani novi objekt oddelka šempetrske bolnišnice za invalidno mladino in rehabilitacijo v Stari Gori.

Druga največja skupina po porabi sredstev obveznice je s skoraj 39 odstotki razogljičenje prometa oziroma naložbe v bolj trajnostne oblike prometa. Za ta namen je, kot je še poročala STA, država od zbranih sredstev dodelila 405,7 milijona evrov. Pri tem je za naložbe v nadgradnjo železniške infrastrukture alocirala skoraj 373 milijonov evrov. V poročilu se omenja skoraj milijardo evrov vreden največji infrastrukturni projekt v državi, drugi tir Koper–Divača, v okviru pa je bil naveden na primer tudi projekt nadgradnje proge Maribor–Šentilj. S projekti naj bi posodobili 362 kilometrov prog.

Pri tem je Slovenija 28 milijonov evrov namenila za sofinanciranje nakupa 23 električnih potniških garnitur, še 4,6 milijona evrov je bilo namenjenih za kolesarske poti, pri čemer je v poročilu omenjena ureditev kolesarskih površin ob Tržaški cesti v Ljubljani.

Od zbranih sredstev trajnostne obveznice je Slovenija za projekte v vzgoji in izobraževanju (subvencioniranje vrtcev in šolske prehrane ter nekatere novogradnje) namenila skoraj 103 milijone evrov ali približno deset odstotkov, preostanek je šel za ukrepe na trgu dela in socialno aktivacijo.

Naj spomnimo, da je morala Slovenija pred izdajo potencialnim vlagateljem v okviru za trajnostno obveznico jasno navesti, za katere namene in potencialne projekte bo sredstva porabila, po izdaji pa mora o porabi sredstev tudi redno poročati.