Strategija Evropske unije za odpravo njene odvisnosti od ruskih fosilnih goriv je načrt Repower EU. Z njim želi Evropa diverzificirati dobave energije, povečati energijsko učinkovitost in okrepiti uporabo obnovljivih virov energije.

Glavni vzrok za težave je odvisnost od fosilnih goriv. EU se zato pripravlja tudi na morebitne nadaljnje motnje v dobavah plina iz Rusije ali celo popolno prekinitev, zato bo evropska komisija še ta mesec predstavila predlog skupnega evropskega kriznega načrta. Že 26. julija se bodo na izrednem zasedanju sestali ministri EU za energijo. Predlog naj bi zatem obravnavali na rednem vrhu EU oktobra.

Da je treba pospešiti zelene investicije, saj načrt Repower EU nima alternative, so med drugim poudarjali tudi na nedavni zagrebški konferenci z naslovom Regionalno partnerstvo za pospešen energetski prehod. Organizirali so jo evropska komisija na Hrvaškem in Evropska investicijska banka v partnerstvu s Hanza Medio in medijsko hišo Delo.

Nova geopolitična realnost in realnost na trgu energije od nas zahtevata, da pospešimo prehod na čisto energijo ter povečamo energijsko neodvisnost Evrope, je med drugim poudaril Stojan Petrič, direktor medijske hiše Delo. In dodal, da bo načrt Repower EU prispeval tudi k napredku EU pri oblikovanju skupne energetske politike. Eden prvih korakov v tej smeri bo krepitev regionalnega sodelovanja med državami članicami. »Slovenija in Hrvaška sta dober primer tovrstnega sodelovanja. Na tem mestu še posebej izpostavljam sodelovanje, tako pri proizvodnji kot distribuciji električne energije,« je še dejal Petrič. Energetska politika mora dolgoročno zagotoviti zadostno, zanesljivo, cenovno dostopno in do okolja čim bolj prijazno preskrbo z energijo.

Za uspešen in stroškovno učinkovit energetski prehod pa je ključna elektroenergetska povezanost. Za krepitev sodelovanja Slovenije in Hrvaške pri energetiki se je zavzel tudi Ognian Zlatev, vodja predstavništva evropske komisije na Hrvaškem. Dodal je, da ima Hrvaška odlične pogoje za krepitev geotermalnih in solarnih virov za proizvodnjo elektrike. Da bo Evropska investicijska banka​ trdno stala za načrtom Repower EU, pa je zagotovil Anton Kovačev, vodja urada EIB v Zagrebu.

Naložbe v zeleni prehod

Hrvaška bo k uresničitvi načrta Repower EU prispevala s širitvijo zmogljivosti terminala ​za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na Krku, naložbami v plinovode in prenos elektrike, dokončanjem obnove reške rafinerije (do zdaj je realiziranih 50 odstotkov investicije v rafinerijo, ki s polno zmogljivostjo obratuje od marca) in podaljšanjem obratovanja JEK.

Skupne investicije za zeleni prehod na Hrvaškem bodo do leta 2027 dosegle 2,5 milijarde evrov, pa je napovedala Nataša Tramišak, ministrica za regionalni razvoj in sklade EU. Več kot 800 milijonov evrov je na voljo samo za povečanje obnovljivih virov energije, zmanjševanje odvisnosti od fosilnih virov in urbano mobilnost.

Davor Filipović, hrvaški minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj, je izpostavil zmogljivosti jadranskega plinovoda pri izvajanju načrta Repower EU, ki zadoščajo za oskrbo Madžarske in deloma za potrebe Slovaške po energiji. Ob širitvi terminala ​ LNG na Krku so nujne nadaljnje investicije v plinovodno infrastrukturo, za kar skrbi družba Plinacro, je še dejal. V prenos električne energije na Hrvaškem bodo vložili 2,9 milijarde kun. Opozoril je še na pomen jadransko-jonskega plinovoda, ki bi omogočil dobavo plina iz Azerbajdžana za države, ki sodelujejo pri plinovodu. Minister je spomnil tudi na nedavno sprejeto državno strategijo za razvoj vodika, ki po njegovih besedah ​​dodatno krepi varnost in neodvisnost hrvaške in evropske energetike.

Predsednik uprave HEP Frane Barbarić pa je dodal, da hrbtenico Hepovega načrta zelenega prehoda predstavljajo že začeti projekt HE Kosinj ter že začete in prihodnje naložbe v sončne in vetrne vire energije. Kar zadeva kratkoročne naložbe, so s polnjenjem podzemnega skladišča plina in zakupom zmogljivosti terminala ​ LNG na Krku zagotovili zadostne količine plina za lastne potrebe in potrebe drugih držav članic EU. Plinski terminal na Krku, katerega solastnik je HEP, je navedel kot dober primer energetskega sodelovanja na ravni EU in sosednjih držav Hrvaške.

»Slovenija bo imela koristi tudi od terminala​ LNG. Vendar pa je najbolj prepoznaven primer sodelovanja med Hrvaško in Slovenijo Nuklearna elektrarna Krško, ki je že več kot 40 let učinkovit, maloogljičen in stroškovno učinkovit energetski projekt obeh držav. HEP razmišlja tudi o vključitvi v gradnjo drugega bloka JEK,« je dejal Barbarić in dodal, da s Slovenijo sodelujejo tudi pri projektu pametnih omrežij Sincro.grid ter Next-E.

Od vodikove doline do vrtin v Jadranu

Družba Ina nadaljuje vlaganja v vrtine v severnem Jadranu, razvija investiciji v sončne elektrarne v Sisku in Virju ter dela na potencialih geotermalne energije in zelenega vodika, je pojasnil član uprave Ine Darko Markotić. Razkril je še, da dokončna odločitev o projektu gradnje elektrarne na biogoriva v Sisku še ni sprejeta, saj so se razmere na trgu močno spremenile.

Na navedbe, da je naftna industrija velik zaslužkar v novonastalih tržnih razmerah, Markotić odgovarja, da je bila pred dvema letoma situacija obrnjena. Član uprave Petrola Jože Bajuk pa je dodal, da dobiček družbe vedno predstavlja kratkoročne trende. Petrol je močno povečal prodajo, kar v trenutnih razmerah na trgu vidijo kot izčrpavanje ponudbe. Spomnil je še na infrastrukturne izzive, saj je logistika maksimalno obremenjena. Ukrajina pa ni omejen incident, ampak začetek nove situacije, zato je treba gledati na dolgoročne donose, ne kratkoročne.

Jože Bajuk je še ocenil, da je treba pozabiti na energetske scenarije prihodnosti, po katerih bo na primer električni avtomobil premagal avtomobil na fosilna goriva. Po njegovih besedah bomo imeli hkrati več scenarijev in diverzifikacijo virov energije, vse pa bo bolj kompleksno in bolj zahtevno, kot je zdaj. Tudi Markotić se je strinjal s tezo, da obnovljivi viri energije ne bodo prevladali v kratkoročnem obdobju: »Energetski miks pa ni samo stvar družb, ki so na trgu, temveč tudi držav, Evropske unije, industrije in potrošnikov.«

Prihodnost plina in jedrske energije

Članica uprave skupine ENNA Sabina Škrtić je opozorila na ukrepe državnih uprav članic EU in drugih držav za stabilizacijo trga in cen na njem. »Zdaj imamo 'lažni' energetski trg v Evropi, ker cene ne odražajo ponudbe in povpraševanja. Na trgu je na primer dovolj plina in imamo povpraševanje, zato se postavlja vprašanje, zakaj so cene takšne, kot so, torej kje so špekulacije in zakaj se dogajajo.« Predsednik uprave LNG Hrvatska Hrvoje Krhen je prav tako dodal, da je na trgu dovolj utekočinjenega zemeljskega plina, zato ne verjame v prekinitve ali redukcije pri dobavi. Vsi pa so se strinjali, da bosta jesen in zima velik izziv.

Alexandrina Boyanova, glavna svetovalka na oddelku za varstvo okolja Evropske investicijske banke, je spomnila na naložbe v nove tehnologije, ki bodo zmanjšale porabo energije in emisije škodljivih sestavin pri proizvodnji energije v ozračje. Po ocenah naj bi bilo pri izvajanju zelenega načrta EU okoli 50 odstotkov takih naložb, ki jih bo EIB seveda podprla.

Glede vprašanja zemeljskega plina pri izvajanju načrta Repower EU pa je Ante Babić, svetovalec na direktoratu za energijo evropske komisije, spomnil, da je bil plin vedno obravnavan kot začasna in ne trajna rešitev. Evropski poslanci so sicer v sredo podprli opredelitev jedrske energije in plina kot prehodnih zelenih dejavnosti in ju vključili v taksonomijo.

Generalni direktor Gen Energije Blaž Košorok je izrazil prepričanje, da bo sedanji blok Nuklearne elektrarne Krško obratoval še dvajset let in dodal, da se v Sloveniji začenja javna razprava o drugem bloku. »Jedrska elektrarna ima svojo prihodnost ne glede na obnovljive vire, kot sta sonce in veter. Danes je v Evropi dovolj sonca in vetra, a kaj bo, ko ju jutri ne bo dovolj?« se je vprašal Košorok. Z njegovimi ocenami o vzdržnosti NEK se je strinjal tudi Ivo Milatić, državni sekretar na hrvaškem ministrstvu za gospodarstvo in trajnostni razvoj, ki se je zavzel za projekt NEK2. »Imeti stabilen vir energije in toliko teravatnih ur iz NEK v prihodnje je velika stvar.«

Košorok je še spomnil, da Hrvaška in Slovenija sodelujeta tudi pri projektu vodikove doline severnega Jadrana, ki naj bi zagotovil prenos zelenega vodika med energetskimi potenciali obeh držav. Opozoril je, da ni več vprašanje, ali Evropa potrebuje načrt Repower EU, ampak kako pospešiti njegovo uresničitev. Evropa zase nima dovolj ne nafte ne plina, zato je jasno, da svoje strategije ne more opreti ne na eno ne na drugo. Tako je treba gledati na načrt Repower EU, je dejal Ante Babić in dodal, da podnebno nevtralna energetska strategija za Evropo nima alternative.

Krepitev virov električne energije iz obnovljivih virov in energetska diverzifikacija ne bosta zadostovali za uresničitev ambicioznega načrta Repower EU. Spodbujati je treba varčnost in pametne energetske rešitve, je poudarila Teresa Czerwinska, podpredsednica EIB. Ker pa ustrezne tehnologije za varčevanje z energijo in pametne rešitve ne bodo prišle same od sebe, bo evropska komisija ob podpori EIB precejšen del prizadevanj usmerila v iskanje in uporabo novih tehnologij v energetskem sektorju.