Povezovanje zelenega in digitalnega prehoda

Evropa v luči ruske agresije proti Ukrajini pospešeno prevzema vodilni položaj v svetu na področju podnebnih ukrepov in digitalizacije

Galerija

EU želi biti bolje pripravljena na spoprijemanje z novimi svetovnimi izzivi do leta 2050. FOTO: Yves Herman/Reuters

Marjana Kristan Fazarinc

2. 7. 2022 | 05:30

5:19

A+A-

Evropska komisija je 29. junija sprejela poročilo o strateškem predvidevanju za leto 2022 z naslovom Tesno povezovanje zelenega in digitalnega prehoda v novih geopolitičnih razmerah. Poročilo v kontekstu priprav na pospešitev obeh prehodov opredeljuje deset ključnih področij ukrepanja, katerih cilj je doseči kar največje sinergije in doslednost podnebnih in digitalnih ambicij EU.

Evropska unija bo s tem okrepila svojo medsektorsko odpornost in odprto strateško avtonomijo ter bila bolje pripravljena na spoprijemanje z novimi svetovnimi izzivi do leta 2050.

Usklajevanje na poti v neto ničelno prihodnost

Podpredsednik Evropske komisije za medinstitucionalne odnose in predvidevanje Maroš Šefčovič je ob tem dejal, da če želimo do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost, moramo do konca izkoristiti moč digitalizacije. Obenem mora biti trajnostnost v središču digitalne preobrazbe.

Trajnostnost mora biti v središču digitalne preobrazbe, pravi Maroš Šefčovič. FOTO: Johanna Geron/Reuters

»Zato je v poročilu o strateškem predvidevanju podrobneje proučeno, kako najbolje uskladiti naše dvojne cilje, še zlasti, ker zaradi sedanjih geopolitičnih sprememb dobivajo precejšno varnostno razsežnost. Od leta 2040 bi na primer recikliranje lahko postalo pomemben vir kovin in mineralov, ki so nepogrešljivi za nove tehnologije, če naj Evropa odpravi pomanjkanje na področju surovin. Prizadevanja za odprto strateško avtonomijo ob razumevanju tega medsebojnega vpliva dvojnega prehoda so prava pot naprej,« še meni Šefčovič.

Spremljanje ključnih izzivov

Evropa v luči ruske agresije proti Ukrajini pospešeno prevzema vodilni položaj v svetu na področju podnebnih ukrepov in digitalizacije ter pozorno spremlja ključne izzive, od energije in hrane do obrambe in novih tehnologij, so sporočili iz Bruslja.

Poročilo o strateškem predvidevanju zato predstavlja v prihodnost usmerjeno in celovito analizo medsebojnih vplivov med obema prehodoma ob upoštevanju vloge novih tehnologij ter geopolitičnih, družbenih, gospodarskih in regulativnih dejavnikov.

Deset ključnih področij

V poročilu so opredeljena področja, na katerih je treba izdelati politike, da bi čim bolj povečali priložnosti in kar najbolj zmanjšali morebitna tveganja, ki izhajajo iz dvojnega prehoda:

• krepitev odpornosti in odprte strateške avtonomije v sektorjih, ki so ključni za dvojni prehod, na primer prek dela opazovalnice EU za kritične tehnologije ali skupne kmetijske politike pri zagotavljanju prehranske varnosti;

• utrjevanje zelene in digitalne diplomacije z izkoriščanjem regulativne in standardizacijske moči EU ob hkratnem promoviranju vrednot EU in spletanju partnerstev;

• strateško upravljanje oskrbe s kritičnimi materiali in blagom s sprejetjem dolgoročnega sistemskega pristopa, da se prepreči nova past odvisnosti;

• utrditev ekonomske in socialne kohezije, na primer s povečanjem socialne zaščite in krepitvijo socialne države, pri čemer imajo pomembno vlogo tudi regionalne razvojne strategije in naložbe;

• prilagajanje sistemov izobraževanja in usposabljanja, da bodo ustrezali hitro spreminjajočim se tehnološkim in družbenogospodarskim razmeram, ter podpora mobilnosti delovne sile med sektorji;

• mobilizacija dodatnih naložb v nove tehnologije in infrastrukturo, primerne za prihodnost – zlasti v raziskave in inovacije ter sinergije med človeškim kapitalom in tehnologijo – z meddržavnimi projekti, ki so nepogrešljivi za združevanje virov EU ter nacionalnih in zasebnih virov;

• razvoj okvirov za spremljanje, namenjenih merjenju blaginje, ki ni osredotočeno zgolj na BDP, in ocenjevanje omogočitvenih učinkov digitalizacije ter njenega skupnega ogljičnega, energetskega in okoljskega odtisa;

• zagotavljanje v prihodnost usmerjenega regulativnega okvira za enotni trg, ki bo spodbujal trajnostne poslovne modele in potrošniške vzorce, na primer s stalnim zmanjševanjem upravnih bremen, posodobitvijo nabora orodij politike državne pomoči ali uporabo umetne inteligence v podporo oblikovanju politik in državljanske udeležbe;

• krepitev globalnega pristopa k določanju standardov in izkoriščanje prednosti prvega na trgu, ki jo ima EU, v zvezi s konkurenčno trajnostjo s poudarkom na načelu 'zmanjšaj porabo, popravi, ponovno uporabi in recikliraj';

• spodbujanje trdnega okvira za kibernetsko varnost in varno souporabo podatkov, da se med drugim zagotovi, da lahko kritični subjekti preprečijo motnje, jih vzdržijo in si opomorejo od njih, ter da se nenazadnje utrdi zaupanje v tehnologije, povezane z dvojnim prehodom.