Slovenija je nacionalni cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijskimi pravicami, za leto 2020 dosegla. Dosežen je bil tudi cilj na področju energetske učinkovitosti, nismo pa dosegli cilja na področju obnovljivih virov energije, kaže nedavno objavljeno Podnebno ogledalo 2022, ki prinaša analizo izvajanja ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov (TGP) v letu 2021.

Ker so dolgoročni cilji zahtevnejši, bo treba izvajanje ukrepov bistveno okrepiti in nadgraditi kljub temu, da sta dva od treh obvezujočih ciljev dosežena, so ob tem poudarili na ministrstvu za okolje in prostor. Podnebno ogledalo so za ministrstvo pripravili na Institutu Jožef Stefan v sodelovanju s PNZ svetovanje projektiranje, Kmetijskim inštitutom Slovenije in Gozdarskim inštitutom Slovenije.

Prehod naše energetike ne bo brez težav

Na področju obnovljivih virov energije (OVE) je bil obvezujoč cilj leta 2020 dosežen samo formalno, z dokupom statističnega prenosa. Takšni dokupi bodo ponovno potrebni, dokler vrzeli ne bomo zapolnili, bodo pa tudi dražji, navajajo avtorji poročila. Leta 2020 je delež OVE v bruto rabi končne energije znašal 24,1 odstotka in je bil za 4,3 odstotne točke višji kot leta 2005 in hkrati 0,9 odstotne točke nižji od postavljenega cilja za leto 2020. V prometu se je delež OVE od leta 2005 povečal za 10,1 odstotne točke in je leta 2020 znašal 10,9 odstotka, s čimer je bil cilj za to leto dosežen.

Velik delež emisij iz prometa

Emisije toplogrednih plinov so se v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z emisijskimi pravicami, leta 2020 zmanjšale za 9,8 odstotka in so bile za 20,7 odstotka nižje od postavljenega cilja; predvsem kot posledica okrnjene prometne aktivnosti zaradi pandemije koronavirusa. Prve ocene za leto 2021 pričakovano kažejo na ponovno povečanje emisij.

Emisije iz prometa še naprej ostajajo najbolj negotove, njihov delež v emisijah neETS (zunaj sheme za trgovanje z emisijami EU) je bil kljub zmanjšanju tudi leta 2020 še naprej največji, 47-odstotni (glej infografiko), zato je to sektor, za katerega je treba nujno oblikovati in uveljaviti primerne ukrepe za zmanjševanje emisij TGP (toplogrednih plinov). V prometu je sicer še naprej viden konstanten napredek na področju tako imenovanih mehkih ukrepov in pri nadgradnji infrastrukture za nemotorizirani promet, medtem ko pri izvajanju bolj zahtevnih projektov, predvsem na področju železniške infrastrukture, zaostajamo.

Dosežen je bil tudi cilj na področju energetske učinkovitosti, saj je bila raba primarne energije 11,1 odstotka pod ciljno vrednostjo. Leta 2020 je raba primarne energije znašala 73,7 teravatne ure (TWh) in se je zmanjšala že tretje leto zapored, tokrat za 5,5 odstotka.

Nedoseženi cilji pri energetski prenovi stavb

»Kljub doseženim ciljem na področju rabe primarne in končne energije pa v letu 2020 nismo dosegli cilja na področju energetske prenove treh odstotkov skupne tlorisne površine stavb v lasti in rabi osrednje vlade letno. Leta 2020 je bilo prenovljenih le 2528 kvadratnih metrov površine, skupno v obdobju 2014–2020 pa le 66.022 kvadratnih metrov ali 34 odstotkov ciljne vrednosti. V letu 2021 se je stanje še poslabšalo,« navajajo v Podnebnem ogledalu in dodajajo, da je energetska prenova stavb eden od pomembnih ukrepov za zmanjševanje rabe energije in emisij TGP, zato je treba izvajanje instrumentov na tem področju okrepiti.

Infografika Delo

V Podnebnem ogledalu še poudarjajo, da sta bila omenjena cilja postavljena še v času, ko ni bilo širšega političnega soglasja za odločnejše ukrepanje proti globalni podnebni krizi in sta bila zato z današnjega vidika premalo ambiciozna. Pri tem spomnijo še na načrt Repower EU, ki ga je letos maja objavila evropska komisija, saj je rusko-ukrajinska kriza še okrepila potrebe EU po energetski neodvisnosti. »Vse to pomeni, da bo morala Slovenija trenutno veljavne cilje v okviru posodobitve NEPN – končna verzija mora biti evropski komisiji posredovana v sredini leta 2024 – še bistveno zaostriti, posledično pa tudi načrtovati in zagotoviti izvajanje instrumentov, s katerimi bomo te cilje dosegli. Intenzivnejše izvajanje ukrepov bo za ekonomsko vzdržen zeleni prehod in doseganje ciljev do leta 2030 in nadalje odločilno,« je še zapisano v Podnebnem ogledalu.

Za 80 milijonov evrov spodbud

Za ukrepe OVE in URE (učinkovita raba energije) je bilo v letu 2021 izplačanih skoraj 80 milijonov evrov in so zajemali sektorje gospodinjstva, javni sektor, gospodarstvo, industrija in promet. »Izvedeni ukrepi skupno prispevajo k zmanjšanju emisij CO₂ za skoraj 70 kiloton (kt) na leto.« Omenjeno ne zajema spodbud za ukrepe URE in OVE, ki zmanjšujejo emisije naprav v sektorju ETS.

V letu 2021 je bilo za tono manj emisije CO₂ treba izplačati približno 1150 evrov nepovratne spodbude, kar je nekoliko več kot leto prej, ko je je bilo treba izplačati približno tisoč evrov. Obseg izplačanih spodbud se je v letu 2021 nekoliko povečal v primerjavi z letom prej, raven letnega zmanjšanja emisij CO₂ pa se je v primerjavi z letom prej nekoliko zmanjšala.

Glede na vire sredstev so bile v letu 2021 izplačane spodbude naslednje: iz kohezijskega sklada je bilo izplačanih 16 milijonov evrov, kar predstavlja približno 20 odstotkov vseh izplačanih spodbud; ti ukrepi so spodbudili približno 44 milijonov evrov investicij in prispevali k zmanjšanju emisije CO₂ za tri kilotone na leto. Iz prispevka za energetsko učinkovitost je bilo izplačanih 44 milijonov evrov, kar predstavlja 56 odstotkov vseh izplačanih spodbud; ti ukrepi so spodbudili približno 271 milijonov evrov investicij in prispevali k zmanjšanju emisije CO₂ za 32 kiloton na leto. Iz sklada za podnebne spremembe je bilo izplačanih 19 milijonov evrov, kar predstavlja približno 24 odstotkov vseh izplačanih spodbud; ti ukrepi so spodbudili približno 54 milijonov evrov investicij in prispevali k zmanjšanju emisije CO₂ za 27 kiloton na leto. Učinkovita in ustrezna poraba sredstev pa je ključna za maksimiranje dolgoročnih koristi.