Prehod naše energetike ne bo brez težav

V Mednarodni agenciji za energijo (IEA) ugotavljajo, da je letos pričakovati rekordne vložke v čisto energijo, kar ne pomeni le obnovljivih virov energije, temveč tudi omrežja, ki jih lahko prenesejo, baterije, vodik, pa tudi druge brezogljične vire, med katere spada po mnenju družbe Inea in več drugih organizacij tudi jedrska energija. In ravno to kombinacijo kot najprimernejšo vidijo tudi v slovenskih energetskih podjetjih.

»Država bo vsekakor morala intenzivno podpirati prehod na obnovljive vire energije (OVE), treba se bo usmeriti v bolj prijazne spodbude tudi za omrežje, kot je podpora kombinacije OVE – hranilnik energije – pametno aktivno omrežje. Vodik bo zanimiv predvsem za industrijo in težka transportna vozila, vendar je pred nami še kar nekaj let tehnoloških izzivov okoli shranjevanja in tudi učinkovite transformacije med vodikom in elektriko – v obe smeri,« meni Igor Steiner, vodja oddelka za energetiko in ekologijo v družbi Inea.

»Pričakujemo večjo podporo vlade pri hitrejšem umeščanju vseh novih projektov v prostor, vključno z drugim blokom jedrske elektrarne,« pravijo v NEK. »Umeščanje energetskih in infrastrukturnih objektov v prostor je v Sloveniji zahteven, dolgotrajen, večinoma kar mukotrpen proces, značilne so velike zamude. Če želimo doseči zastavljene ambiciozne cilje, bo treba korenito poseči v obstoječe postopke odločanja in umeščanja. Pričakujemo tehnološko nevtralno podporo vlade za vse domače nizkoogljične vire in podporno infrastrukturo, torej tudi podporo drugemu bloku jedrske elektrarne,« pravijo tudi v Skupini Gen.

Ozka grla za materiale

Svetla stran krize energentov je pospeševanje vlaganja v obnovljive vire, diverzifikacijo dobave energentov in učinkovito rabo energije. »Žal pa smo pri strmem porastu vlaganj v te kategorije trčili na omejitve dobavnih verig, saj so se dobave materialov in sistemov na področju OVE in učinkovite rabe energije močno podaljšale in pritiskajo tudi na višanje cen,« na naslednjo težavo opozarja Steiner. »V Inei smo močno odvisni od profesionalne industrijske elektronike, njeni dobavni roki in cene pa vplivajo na razpoložljivost in cene naših lastnih rešitev,« pravi Steiner.

»V našem podjetju smo končali velike gradbene projekte in izrazito ne čutimo dviga cen gradbenih materialov. Je pa to velik pritisk na gradbeno operativo. Iskanje alternativnih dobav je nujno,« opozarjajo v NEK. »V Skupini Gen se že nekaj časa soočamo s težnjami po podražiti osnovnih materialov in posledično tudi projektov. Odgovor na to vprašanje bi najbolj celovito, z aktualnimi podatki, lahko sicer podal gradbeni sektor. Z vidika projekta JEK2 je zaradi ustreznega sledenja časovnici, ki bo udejanjila cilje podnebne nevtralnosti in predvsem nadomestila do leta 2033 načrtovani izpad večjega dela energetskega kolača zaradi opustitve premoga, treba investicijsko odločitev sprejeti čim prej,« pa opozarjajo v Skupini Gen.

Vpliv vojne v Ukrajini čutijo vsi

»Postavlja se vprašanje, ali je smiselno, da trg deluje tudi v času vojnih razmer, ali bi bilo bolje začasno suspendirati trg in poiskati ustrezne rešitve, ki bi omogočile stabilno poslovanje gospodarstva v izrednih razmerah. Trg lahko deluje v normalnih razmerah, ko so na razpolago viški električne energije in drugih dobrin. V kriznih razmerah pa trg ne more prosto delovati, saj povzroča še dodatno krizo,« menijo v družbi Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS).

Svetla stran krize energentov je tudi pospeševanje vlaganja v obnovljive vire, diverzifikacijo dobave energentov in učinkovito rabo energije. FOTO: Leon Vidic/Delo

»Vojna v Ukrajini je predvsem razgalila slabost dobave fosilnih energentov iz enega prevladujočega vira, v tem primeru dobavo plina. Vse kritične surovine in energente je treba zagotavljati z različnih trgov, čeprav to morda ni ekonomsko najbolj optimalno, je pa vsekakor varneje. Zelena tranzicija se ne bo zgodila čez noč in v vmesnem kriznem času bodo države najprej reševale lastni trg, tudi s kurjenjem premoga. Taka lokalna politika seveda ne vodi v zeleno transformacijo in povzroča dolgoročne podnebne posledice po vsem svetu. Poleg obnovljivih virov energije ne smemo pozabiti tudi na energetsko učinkovitost ter vključevanje aktivnih porabnikov in njihovo prilagodljivost,« meni Steiner.

»Vojna v Ukrajini je že prej zahtevne energetske razmere v Evropi še poslabšala. Po tem, ko smo se z energetsko krizo in zviševanjem cen energentov v Sloveniji konkretno srečali konec preteklega leta, so analitiki napovedovali, da se bodo razmere na energetskem trgu s koncem zime umirile. Po začetku vojne agresije pa so cene začele znova strmo rasti. Razmere so razkrile slabosti nepremišljenih energetskih politik, predvsem nemške, ki se je v preveliki meri zanašala na ruski plin, ni upoštevala energetskih in geostrateških tveganj ter pomena energetske samozadostnosti. Posledice prekinjenih dobav čuti celotna Evropa,« opozarjajo v Skupini Gen in dodajajo, da je rezultat teh usmeritev ponovni zagon nemških premogovnih elektrarn in zvišanje izpustov v Nemčiji.

Evropska podpora

EU je v tretjem krogu dodelitve nepovratnih sredstev iz sklada za inovacije vložila več kot 1,8 milijarde evrov v 17 inovativnih projektov čiste tehnologije velikega obsega. Nepovratna sredstva, izplačana iz sklada za inovacije, bodo v pomoč pri uvajanju prelomnih tehnologij na trg v energijsko intenzivnih panogah, na področju vodika in energije iz obnovljivih virov, v infrastrukturi za zajemanje in shranjevanje ogljika ter v proizvodnji ključnih komponent za shranjevanje energije in obnovljive vire energije. Izbrani projekti so v Bolgariji, na Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Islandiji, Nizozemskem, Norveškem, Poljskem in Švedskem.

Druga jedrska elektrarna bi preprečila polovično odvisnost Slovenije od uvoza elektrike. FOTO: Leon Vidic/Delo

Poleg tega bo Evropska investicijska banka opravila predizbor za do 20 projektov, ki so sicer obetavni, vendar še niso dovolj zreli za nepovratna sredstva, pomoč pa bo namenjena razvoju projektov. Najavljeni bodo v četrtem četrtletju leta 2022. Taki razpisi so gotovo priložnost tudi za Slovenijo. Jeseni bo komisija objavila tretji razpis za projekte velikega obsega. Kot je bilo napovedano v načrtu REPowerEU, se bodo razpoložljiva sredstva podvojila na približno tri milijarde evrov za nadaljnjo podporo neodvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv. Za projekte, ki v prejšnjih razpisih niso bili uspešni, priporočajo ponovno prijavo.

Uspešni primeri

Pri enem od projektov v Nemčiji bodo v cementarni uvedli postopek zajemanja CO₂ z zgorevanjem s čistim kisikom druge generacije, ta CO₂ pa bo surovina za nadaljnjo predelavo v sintetični metanol. Pri projektu na Poljskem bo nastala celotna veriga, od zajemanja in utekočinjanja CO₂ v cementarni do shranjevanja na morskih območjih. Pri tretjem projektu gre za zajemanje emisij CO₂ iz izpušnih plinov, ki nastanejo pri proizvodnji apna, in njihovo trajno shranjevanje v morskih geoloških formacijah v Franciji. Še en projekt pa je prvi projekt zajemanja in shranjevanja CO₂, ki obsega celotno verigo, v Bolgariji. Pri njem bodo obrati za zajemanje CO₂ v cementarni s plinovodnim sistemom na kopnem in morju povezani z zmogljivostmi za trajno skladiščenje na izčrpanem plinskem polju v Črnem morju.

V projektu na Finskem bodo kemično reciklirali plastiko, ki se bo nato uporabljala kot surovina v rafinerijah. V projektu na Švedskem bo nastal prvi obrat, v katerem bodo CO₂, tokove ostankov, obnovljivi vodik in bioplin pretvarjali v metanol. V še enem projektu na Švedskem bodo iz celuloze proizvajali nova vlakna, ki jih bo mogoče uporabljati za nadomestitev poliestra v tkaninah. Na Nizozemskem bodo v enem od projektov proizvajali, distribuirali in uporabljali obnovljivi vodik z elektrolizatorjem, ki deluje na električno energijo iz vetrnih elektrarn na morju. V drugem projektu bodo proizvedli 15.500 ton obnovljivega vodika na leto. Pri tretjem projektu bodo predelovali tokove trdnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, in jih pretvarjali predvsem v vodik.

V projektu na Norveškem bodo zgradili in upravljali prvi obrat na svetu za proizvodnjo nadomestnih biogoriv v komercialnem obsegu. V njem bodo gozdarske odpadke pretvarjali v napredna biogoriva druge generacije in biooglje. V projektu na Švedskem bodo zgradili obrat za proizvodnjo sintetičnega trajnostnega letalskega goriva v velikem obsegu, pri čemer bodo uporabljali CO₂, zajet v obratu za soproizvodnjo toplote in električne energije.

Omrežja bo treba temeljito posodobiti za bistveno več obnovljivih virov. FOTO: Leon Vidic/Delo

V projektu na Poljskem bo nastal obrat za proizvodnjo inovativnih elektrokemičnih baterijskih sistemov za zagotavljanje kratkoročnega shranjevanja električne energije. V projektu v severni Franciji bodo zgradili proizvodni obrat za fotovoltaiko, ki bo temeljil na inovativni heterospojni tehnologiji. V tretjem projektu v Franciji bodo v grozdu za proizvodnjo baterij zgradili obrat za recikliranje litij-ionskih baterij. V nemškem delu Severnega morja bodo zgradili in upravljali vetrno polje na morju, na katerem bodo uvedli inovativne rešitve za vetrnice in vodik. V projektu na Islandiji pa bodo zgradili terminal za shranjevanje CO₂ v kamninah na kopnem, z možnostjo velikega povečanja obsega, katerega ocenjena skupna zmogljivost skladiščenja bo 880 milijonov ton CO₂.