Po kristalnem globusu še žlahtna kovina

Najboljša slovenska športnica lanskega leta Anamarija Lampič je osvojila bronasto medaljo v sprintu v klasični tehniki na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Oberstdorfu v Nemčiji.

Zlato si je pritekla Švedinja Jonna Sundling, srebro Norvežanka Maiken Caspersen Falla (+2,32), Lampičeva je na tretjem mestu zaostala 2,35 sekunde. Lampičeva, že pred SP je dokončno prvič v karieri osvojila mali kristalni globus za sprintersko zmago v svetovnem pokalu, je srebro zgrešila za vsega tri stotinke.

»Dolga je ta ciljna ravnina, a če bi bila še meter daljša, bi bila danes srebrna. A tudi bron je odličen. Sezona je popolna, imam mali globus, sedaj še to odličje, ki je dodatna potrditev, da sem dobra sprinterka. Več si ne morem želeti. Tudi Urevčeva se bo vrnila, četudi je imela danes slab dan, o tem sem prepričana. Verjamem vanjo in na ekipnem sprintu v nedeljo lahko še kaj doseževa,« je povedala Lampičeva.

Petindvajsetletna Lampičeva je v težkih pogojih, spomladanske temperature so povsem zmehčale progo do finala, osvojila jubilejno deseto slovensko medaljo na SP v nordijskem smučanju ter tretjo posamično v smučarskem teku po srebru (2007) in bronu (2011) Petre Majdič, sama pa je bila članica ekipe na prejšnjem SP v Seefeldu pred dvema letoma, ko je bila druga v ekipnem sprintu skupaj z lani tekmovalno upokojeno Katjo Višnar. Vse omenjene tri medalje so bile osvojene v sprintih.


 

Sredi noči na progi

Zaradi visokih temperatur so za nekaj ur v zgodnejši del dneva preselili tekmovanja v sprintu. Veliko dela so opravili tudi v servisnih ekipah posameznih ekip pri pripravi ustreznih maž za smuči. Nejc Brodar, glavni trener slovenske vrste, je že pred SP izrazil prepričanje, da bo ta del njegovega moštva dobro opravil svoje delo. »Pohvala našemu servisu, mislim da so bili prvi na progi že ob 3.30. Ne vem, kaj delajo, a to počnejo zelo dobro, smuči sem imela super,« je ekipo pohvalila Lampičeva.

Preostalo je bilo nato v njenih rokah, a zadnjega teka v finalu ni začela v ospredju, kar si je želela pred nastopom, da bi se ognila zapletom in padcem ter tudi izkoristila nekaj boljše pogoje na progi. Kar dolgo je bila na tretjem ali četrtem mestu, po prvem vzponu je bila celo peta. V zadnjem zavoju pred ciljnim spustom je bila ponovno četrta, v začetku ciljne ravnine je napredovala na tretje in na njenem koncu za las ostala brez svojega drugega srebra na SP.

»Takšne tekme, v tako težkih pogojih, še nisem imela. Mogoče so bili podobni pogoji v Sočiju, kjer me na olimpijskih igrah ni bilo. Pa mi očitno tudi take razmere ustrezajo. V kvalifikacijah je bila proga še trda in ledena, potem pa vse mehkejša. Že v četrtfinalu sem videla, da sem danes močna tudi v finišu. Tudi v finalu sem to pokazala. Malo mi je žal, da se nisem prerinila na vrhu zadnjega vzpona še pred drugo Švedinjo, ker bi potem prehitela tudi Fallo,« je dodala Lampičeva, 14. v kvalifikacijah sredi dopoldneva.
 

Ni bilo prave energije

Eva Urevc je izpadla v četrtfinalu. Slovenska predstavnika se nista uvrstila v izločilne boje. Vili Črv je bil v kvalifikacijah 48., Janez Lampič pa 55. med 159 tekači na startni listi.

»Tihi cilj ni bil izpolnjen in nisem zadovoljna. To je bil res slab tek. Nisem se počutila najbolje, ni bilo prave energije. Mislim, da je bilo temu tako tudi zaradi vremena, nisem vajena takšnih razmer. Ampak to ni izgovor, pač tekla sem zelo slabo,« je bila razočarana Urevčeva.