Fak od štafete do reševanja prvenstva in tudi sezone

Četrtkova večerna tekma mešanih dvojic, sploh prvič doslej na svetovnih prvenstvih v biatlonu, je razkrila svojo mikavnost in nepredvidljivost. Velesile so se odločile za močne zasedbe, temu primerno je bila predstava vrhunska. A iz slovenskega zornega kota je to zasenčil nov porazen nastop našega tabora. Zdaj lahko bled vtis vsaj za hip izbriše le še Jakov Fak.

Že pred sklepnim koncem tedna jubilejnega 50. svetovnega prvenstva je jasno: slovenski biatlon je zabredel v globoko brezno, nikakor se mu ne bo lahko vrniti k mestom, ki jih je nekoč že zasedal. Kajti po dveh predčasnih izpadih na tekmah mešanih štafet in nazadnje mešanih dvojic so že dovolj zgovorne besede glavnega reprezentančnega trenerja Uroša Velepca o pričakovanju današnje ženske štafetne preizkušnje: »Ko bi le kar najbolj dolgo zdržali na progi in tekmo končali v cilju …«

Velike reprezentance se veselijo prestižnega konca tedna, ki najprej danes ponuja tekmi štafet, nato pa še jutri preizkušnji v skupinskem štartu. To bo mikavno slovo od osrednjega tekmovanja sezone, v preteklosti bi se takšnega vikenda vsekakor veselili tudi v slovenskem taboru. Tega seveda nikdar nismo mogli šteti prav v družbo velesil biatlonskega športa, ker niti po bazi tekmovalcev niti po denarnih sredstvih preprosto ni mogel vštric z Norveško, Nemčijo, Rusijo, s Francijo, Švedsko, v zadnjih letih vsekakor tudi s Češko. Toda vsaj v posameznih disciplinah se je na velikih tekmovanjih kot tudi vmesnih postajah v sezoni konkurenčno postavljal po robu tudi favoritom, zlasti pa premagoval tiste, ki mu zdaj uhajajo – denimo avstrijske in italijanske sosede.

Že decembra slaba napoved sezone

Bojazen, ki se je pojavila že po uvodnih tekmah poolimpijske sezone na domači Pokljuki, da bo slovenski biatlonski ugled lahko reševal le Fak, se uresničuje. A ker so se mu ponovile zdravstvene težave, zaradi česar je moral izpustiti več kot polovico tekem, na to prvenstvo ni prišel na ravni lanske olimpijske pripravljenosti ali pa še iz kakšne sezone prej, ko je bil v še boljši tekmovalni formi kot v Pjongčangu. Na strelišču so napake pri njem pogostejše kot lani, pri teku zdaj ni več tako hiter kot nekoč, povrhu so analize ponesrečene 20-kilometrske tekme pokazale, da struktura smuči za posebne razmere ob novem sneženju pri Slovencih ni bila vrhunska. A tudi to več ne preseneča: že tako naši reprezentanci zaradi ožje baze in manjšega trga opremljevalci ne izstavijo takšne opreme kot Norveški ali Nemčiji, če pa še ni vidnih rezultatov, se vse skupaj še poslabša.

Zdaj je pred Fakom prav poseben izziv – na jutrišnji tekmi le 30 sodelujočih (prvi na čakalnem seznamu je Klemen Bauer) pokazati, da ga še ni zapustil njegov trmasti zmagovalni gen. Resda preko zdravja ne gre, a od sredinega nastopa je bilo za regeneracijo vendarle dovolj časa. »In to me vsekakor tolaži ter obenem navdaja z optimizmom o vsaj spodobnem slovesu od Östersunda in nato tudi konkurenčnih predstavah na finalu sezone v Oslu,« je povedal v nestrpnem pričakovanju jutrišnje nedelje na Švedskem. Razmišljal je o (ne)udeležbi v današnji štafeti, tudi glavnega trenerja Uroša Velepca je bilo strah, da ga ne bi sobota pred »tekmo sezone« pretirano izčrpala. Toda nato so sinoči vendarle prijavili postavo: Jakov Fak, Klemen Bauer, Miha Dovžan, in Rok Tršan. V ženski štafetni tekmi bodo Urška Poje, Polona Klemenčč, Lea Einfalt in Nina Zadravec.

S Fakom cilj med 10

Tudi Velepec, čigar eden udarnih spodrsljajev v tej mučni sezoni je odločitev o prijavi še ne povsem zdravega Faka za januarski štafetni nastop v Oberhofu, tokrat, kot je dejal, ni silil za vsako ceno z najmočnejšo postavo. A ko je bilo jasno, da bo med četverico tudi naš najboljši biatlonec, češ da sta mu dva dneva zadostovala za počitek, se je sobotni cilj v hipu zvišal. »Z Jakovom v postavi se lahko spogledujemo z uvrstitvijo med najboljših 10 štafet, če pa bi tekmovali brez njega, bi merili med 15,« ne skriva Velepec.