Federer, Nadal in Đoković niso izgubili želje po rekordih

Leto 2020 bo eno najbolj zanimivih in izenačenih let v tenisu. Glavno vprašanje pri moških je: lahko kdo prepreči več kot desetletno dominacijo velike trojke? Federer, Nadal in Đoković so še eno leto več končali na prvih treh pozicijah in dominirali na največjih turnirjih.

Kot kaže, so vsi zdravi in pripravljeni na boj za največje število osvojenih grand slamov. Ne morem se znebiti občutka, da je prav to razlog in neka gonilna sila pri vseh treh. Po končanih karierah se bo nekdo od njih v knjige vpisal kot najboljši vseh časov in težko bo preseči te rekorde.

Đoković lahko zmaga prav na vsakem grand slamu in prav pod vročim avstralskim soncem je bil v zadnjih letih najbolj dominanten. Nadal je zgolj za en grand slam oddaljen od Federerja, ki jih ima 20 in glede na Nadalovo statistiko na Roland Garossu bi bilo čudno, če ne bi pomislili, da se bo letos izenačil z Rogerjem. Slednji ima seveda največje možnosti na Wimbledonu. Pri 38 letih bi ga težko postavil v vlogo favorita na katerem od ostalih večjih treh. Nikoli pa ga ne moremo odpisati.



Po drugi strani smo vse bližje času, ko bodo mlajši igralci začeli osvajati tudi turnirje za grand slam. Tsisipas, Zverev, Medvedev in Thiem so najbližje temu, da letos osvojijo svojo prvo večjo lovoriko. Ko bo uspelo enemu, bo to odprlo pot tudi drugim in spremenilo tok teniške zgodovine.

Bo Serena ujela Margaret Court?

Tudi v ženski konkurenci se nam obeta zelo zanimiva sezona. Že lanska je postregla z veliko preobrati in dobili smo več novih zmagovalk na večjih turnirjih. Lahko bi naštel vsaj deset tekmovalk, ki lahko v tem letu dvignejo največje pokale. Največje vprašanje ostaja odprto: lahko Serena Williams pride do tistega tako želenega 24. naslova za grand slam in se s tem izenači z dosedanjo rekorderko Margaret Court. Po eni strani bi zelo težko stavil proti njej, saj je že ničkolikokrat dokazala nasprotno. Po drugi strani pa sta bili zadnji dve sezoni za njene standarde zelo povprečni. V zadnjem finalu jo je kar močno nadigrala Bianca Andreescu, ki igra podoben tenis, kot ga je v svojih najboljših časih igrala prav Serena. Ob taki konkurenci se ji bo moralo za zmago poklopiti kar nekaj stvari. Kakorkoli, na koncu je vse odvisno od Serene, ki je ob svoji najboljši igri še vedno korak pred konkurenco. Z vsakim izgubljenim finalom pa postaja breme vse težje. Obstaja verjetnost, da jo bomo letos na igriščih gledali zadnjič.



V zadnjih letih so po uvrstitvah zelo napredovale tudi slovenske igralke. Polona Hercog ima odličen ranking, ki ji omogoča igranje na vseh večjih turnirjih. Nase je najbolj opozorila v Wimbledonu, kjer je bila blizu karierne uvrstitve in z malo sreče bi lahko igrala v četrtfinalu. Kadar je Polona zdrava in v dobri kondiciji, je njena igra zelo nevarna za nasprotnice. Dober servis in natančen forehand ter odličen slice udarec na backhand so na malo hitrejših podlagah pravi strup za tekmice.

Kaja Juvan se je po opravljeni maturi popolnoma posvetila tenisu. V pripravljalnem obdobju sva skupaj naredila dva treninga in lahko rečem, da Kaja igra zelo dobro. Hitrost moške žoge ji ne dela nobenih težav, kar je dokaz več, da je Kaja res nekaj posebnega in na njo moramo v novem letu še kako računati. Tudi Tamara Zidanšek se je lepo “zasidrala” med prvo stoterico. Ima zelo dobro ekipo, ki jo z načrtnim delom vodi po pravi poti. Če bo Tami zdrava, jo bomo lahko večkrat letos gledali pred televizijskimi zasloni.



Ne smemo pozabiti na Dalilo Jakupovič, ki ni imela najboljše sezone in lahko po lestvici le napreduje. Njena pridnost in delavnost bosta enkrat ponovno nagrajeni in verjamem, da se lahko kaj kmalu vrne med najboljših sto.

Krstni ATP Cup

Razpored teniške turneje v začetku leta je letos nekoliko spremenjen. Dolgoletni Hopman Cup je zamenjal ATP Cup, ki je bil letos na razporedu prvič. Gre za veliko ekipno tekmovanje z nagradnim skladom 15 milijonov ameriških dolarjev, ki se ga igrali v Avstraliji in kjer se je med seboj merilo 24 držav. Zanimivo je, da se je turnir igral za ATP točke. Novak Đoković, ki je zmagal na vseh posameznih dvobojih in se uvrstil v finale (v njem je za srbsko zmagoslavje proti Španiji ugnal tudi Nadala), je za to prejel kar 750 ATP točk. Za primerjavo, toliko točk bi osvojil z uvrstitvijo v polfinale turnirja za grand slam.



Država se kvalificira glede na uvrstitev najboljšega igralca. Slovenija je bila glede na dobro uvrstitev Aljaža Bedeneta na koncu prva država na čakalni listi in je bila zelo blizu uvrstitvi na ATP Cup, kar bi bil seveda izjemen uspeh. To tekmovanje predstavlja super priložnost predvsem za nižje rangirane igralce, ki lahko na račun prvega igralca v državi postanejo del tega velikega dogodka. Na primer drugo uvrščeni igralci Grčije, Bolgarije, Gruzije so na turnirju zaslužili več kot do sedaj v svoji karieri.

Veliko razočaranje za organizatorje je bila odpoved Federerja, ki je nastop odpovedal zaradi osebnih razlogov. Njegova odločitev je logična, saj je po koncu zaključnega turnirja v Londonu z Zverevim po Južni Ameriki odigral pet ekshibicijskih dvobojev. Wawrinka ima večletno pogodbo z Doho in bo svojo pripravo na prvi grand slam sezone začel na tem, enem od najlepših in najbolje organiziranih turnirjih na svetu, tako da Švice na ATP Cupu ni bilo.