Zadnji obisk
Valerija Karpina v Sloveniji se ni razpletel po željah novega ruskega selektorja. Eden mednarodno najuspešnejših ruskih nogometašev s preloma tisočletja je na štadionu za Bežigradom v kvalifikacijah za SP 2022 na Japonskem in v Južni Koreji izgubil po zaslugi enajstmetrovke
Milenka Aćimovića v zadnjih minutah dvoboja, ki je bil eden ključnih v slovenskem pohodu do dodatnih kvalifikacij, kjer sta se nato v Ljubljani in Bukarešti »zgodila«
Milan Osterc in
Mladen Rudonja.
A v ponedeljek je bilo drugače: Aćimović je kot selektor mlade slovenske reprezentance pozno popoldne izgubil na gostovanju v Albaniji, medtem ko se je Karpin, ki ima zaenkrat po prihodu na rusko klop veliko več nasprotnikov kot podpornikov, s svojimi varovanci v Mariboru otresel enega tekmeca v boju za nastop na SP 2022.
Želel je le zadeti žogo
Rusi so v prvem polčasu zasenčili Slovenijo, po dveh golih branilcev
Igorja Divejeva in
Georgija Džikije pa kljub slovenskemu približanju, za katerega je še pred polčasom poskrbel Josip Iličić, v drugih 45 minutah suvereno ubranili zmago. Vedno zelo ostri ruski mediji so morali priznati mojstrstvo selektorju, ki je vodil šele svojo četrto tekmo na klopi »zbornaje komande«. Njegove odločitve – najbolj je odmevala tista, da se odreče priljubljenemu dežurnemu šaljivcu in prvemu strelcu v zgodovini samostojne države
Artjomu Dzjubi – so se zaenkrat izkazale za prave, saj Rusom prinašajo točke, čeprav ni pregovornega umiranja v lepoti.
Moskovski Spartak na twitterju ni mogel prehvaliti gola Džikije:
»Moja naloga je bila preprosta – zadeti žogo. In da bi šla v najboljšem primeru v okvir vrat. Pripravljeni smo bili na takšno tekmo, bilo je zelo težko, saj so tekmeci res potrebovali zmago. Zdaj želim proslaviti s fanti, ki so se borili kot levi,« je za
Match TV povedal junak dvoboja, sicer kapetan moskovskega Spartaka, ki so ga v domovini nemudoma začeli primerjati z
Zlatanom Ibrahimovićem.
»Džikija kot Zlatan!« je kričala naslovnica spletne izdaje športnega časnika
Sovjetski sport takoj po tekmi. »Slovenci so potrebovali zmago, če so se še želeli boriti za drugo mesto. V primeru točkovne izenačenosti bi odločala razlika v golih, zato so morali gostitelji razmišljati tudi o tem. Svojo namero so pokazali že v prvi minuti, ko je Andraž Šporar Georgija Džikijo zadel s komolcem, član Spartaka pa je potreboval celo zdravniško pomoč. A v nogometnem smislu se Slovenci niso izkazali za tako zastrašujoče, naše moštvo je za razliko od tekme s Slovaško veliko bolje držalo žogo in z njo prihajalo v kazenski prostor.«
Veseli remija Hrvatov
Ruski mediji so pred tekmo opozarjali na dogodke iz Maribora leta 2009, ko je Slovenija ravno pod taktirko selektorja
Matjaža Keka ustavila njihovo bronasto generacijo na poti do južnoafriškega mundiala in z zmago 1:0 dobila obračun dodatnih kvalifikacij. O tem, da bo moral Karpin v Mariboru z varovanci igrati tudi proti duhovom iz preteklosti oziroma že kar prekletstvu, je pisal tudi
Sport Express, ki pa se je z novinarskimi kolegi strinjal, da je to poglavje v ruski nogometni zgodovini zdaj le še boleč spomin.
»Ni bilo lahko, še posebej v drugi polovici drugega polčasa, ko smo nehali teči tudi v protinapade. Moramo čestitati nasprotniku, hvala Bogu, da smo zmagali in osvojili tri točke,« je dodal vezist Zenita
Daler Kuzjajev. »Veseli smo remija Hrvaške, a naloge še nismo dokončali, ni časa za sprostitev. Dobro je, da je vse odvisno od nas. Pritisk? Ni ga bilo, pozabili smo na neuspehe naših ekip tukaj. Seveda smo veseli, da je tega mariborskega niza konec. V imenu ekipe hvala vsem navijačem za podporo,« je dodal.
Komentarji