Kdo ve, kako naspani so pričakali »dan D« slovenski nogometaši in kako sveži bodo pričakali
tekmo med Izraelom in Slovenijo. Ob njihovem
hotelu Dan Panorama namreč poteka del karnevalske povorke ob prazniku v čast obrambe pred Hamanom, ki je želel v času perzijskega imperija pobiti vse Jude. Praznik namreč zaznamujejo mladi in stari: prvi se našemijo v pustne kostume, drugi pogosto do onemoglosti veseljačijo in – pijejo vino.
Prebivalce
Haife bi resda težko označili za tipične veseljake in malopridneže. Izraelci ne pravijo zaman, da v
Jeruzalemu molijo, da se v
Tel Avivu igrajo, v Haifi pa delajo. Prav Haifa nemara še najmočneje spominja na evropska mesta, z velikostjo 285.000 prebivalcev jo je možno primerjati tudi s slovensko metropolo, zato se
Kekovi fantje tu počutijo kot v domovini.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu med ogledom ploščadi za pridobivanje plina ob obali Haife. Netanjahu je letos odobril športu 250 milijonov evrov državnih sredstev. FOTO: Reuters
Brez športnih tekmovanj po šestdnevni vojni z Arabci
Slovensko reprezentanco povezuje z izraelsko še ena zanimivost: obe sta debitirali pod dežnikom Uefe v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 1996. Slovenci so bili prej del rajnke
Jugoslavije, Izraelci pa so tekmovali pod okriljem azijske nogometne zveze (AFC). Izbrana vrsta Izraela je neposredna pravna naslednica palestinske reprezentance, ki je med letoma 1934 in 1940 igrala pet mednarodnih tekem. Izrael je okusil vonj svetovnega prvenstva le enkrat – leta 1970, ko je mundial prvič obiskal Mehiko. Do
leta 1968 je igral na azijskih prvenstvih – leta 1964 je postal tudi prvak –, tedaj pa odstopil od vseh tekmovanj zavoljo političnih razlogov po šestdnevni
vojni z arabskimi sosedi v letu 1967. Izraelski nogomet je nato oživel šele v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je postal del evropske družine, saj večina muslimanskih držav v Aziji z njim ni želela igrati.
Država sistematično podpira šport
Izraelci vlagajo v šport veliko denarja. Haifa je lani gostila tudi 2. etapo kolesarske dirke po Italiji. FOTO: Reuters
Odtlej so Izraelci vlagali tudi v športno infrastrukturo in kadrovsko krepili svoje kolektive. Ne gre le za zgodovino, tudi letos so povečali državni proračun za šport. Premier
Benjamin Netanjahu je odobril 30-odstotno povečanje proračuna za šport iz lanskih 725 milijonov šeklov na letošnjo milijardo šeklov, kar znaša približno
250 milijonov evrov. To so številke, o katerih lahko slovenski šport zgolj sanja. Ob tem vlagajo v šport tudi zasebniki. Izrael in Slovenija bosta igrala drevišnjo tekmo na štadionu
Sammy Ofer, to je bil najbogatejši Izraelec, ki je umrl leta 2011, ko so njegovo premoženje ocenili na 10 milijard evrov. Tedanji ladjar Ofer je doniral petino od
130 milijonov evrov, kolikor je stala gradnja imenitnega
objekta s 30.780 sedeži, ki ga krasijo štiri Uefine zvezdice, na njem pa igrata tekme tukajšnja kluba
Maccabi in
Hapoel.
Slovenci so sinoči preizkusili tudi travnato površino stadiona v Haifi. FOTO: Jernej Suhadolnik
Izraelski reprezentančni nogomet ne kotira tako visoko kot pred dvema desetletjema, ko so najboljši klubi privabljali v svoje vrste zveneča imena, med drugimi sta igrala v tukajšnji ligi tudi napadalca
Milan Osterc in
Primož Gliha. Toda v zadnjem času Izraelci iščejo pot navzgor tako v nogometu kot v košarki. »Tukajšnje lige so resda skromne,
Maccabi Tel Aviv bi lahko postal državni prvak že konec meseca, tako veliko prednost ima pred drugimi nogometnimi klubi. Košarkarski Maccabi ima na voljo še vedno toliko denarja kot prej, ko je vladal Evropi, toda vodstvo ne najde prave kadrovske politike,« nam je v pogovoru zaupal urednik na televiziji Sport5
Dani Porath in dodal zanimivost: »Nogometna reprezentanca je bila najbližje euru 2000, ko je izgubila v zadnji minuti tekme dodatnih kvalifikacij z Avstrijo. Usoden je bil prosti strel
Andija Herzoga, ki zdaj vodi Izraelce tudi v skupini z Avstrijo in Slovenijo ...«
Stadion Sammy Ofer v Haifi. FOTO: Jernej Suhadolnik
Na vsakem vogalu ruščina
Vzpon izraelskega športa v naslednjih letih je zelo verjeten. Država filigransko načrtuje vse, ne le športne uspehe. Tudi v Haifi želijo
do leta 2025 povečati število meščanov na
330.000. Eden od najpogosteje slišanih jezikov na mestnih ulicah je denimo ruski, večina uradnih označb, tabel in znakov premore tudi ruski napis. Imigranti judovskega porekla iz držav nekdanje
Sovjetske zveze, predvsem
Ukrajine in
Rusije, predstavljajo četrtino prebivalstva.
Ena od znamenitosti Haife so tudi Bahajski vrtovi, ki so del Unescove dediščine. FOTO: Reuters
Haifa ne spominja na razvita evropska mesta zgolj zavoljo odlično razvejane industrije, športnih dejavnosti, petkilometrske plaže in edinstvenega
sožitja med Izraelci in Arabci. Ena od njenih znamenitosti so
Bahajski vrtovi, del
Unescove dediščine, ki krasi pogled iz hotela slovenske reprezentance. Čudovito zelenje, ki vključuje 450 različnih rastlin, so tam postavili za 200 milijonov evrov, stroški letnega vzdrževanja znašajo štiri milijone. Slovenci se tu počutijo kot doma.
Haifa je primer znosnega skupnega življenja Izraelcev in Arabcev.
Mnogi so preživeli noč pred tekmo s Slovenijo našemljeni in opiti.
Klubi slabši kot nekoč, ko sta igrala v Izraelu tudi Osterc in Gliha.
Komentarji