Igram v takšni formi, da upravičeno pričakujem gol

Ob vsaki priložnosti je možno zaznati »pozitivno tremo« med nogometaši, ki jih je odpeljal na svojo prvo misijo v drugem mandatu selektor Matjaž Kek. Slovenska odprava v Izraelu nestrpno odšteva čas do četrtkove (20.45) premiere v boju za evropsko prvenstvo leta 2020. Izrael je tekmec po meri, ki bo odgovoril na številna vprašanja. Nekatere izzive smo razčlenili tudi z Andražem Šporarjem, 25-letnim Ljubljančanom, ki je v majici Slovana iz Bratislave postal kralj strelcev na Slovaškem.
 

Kako bi odgovorili na večno intrigantno vprašanje – kako napadalec ujame optimalno formo? Vsi namreč trdo trenirajo, želijo v pripravah opraviti kar največ, toda nato steče le nekaterim. Nazadnje ste igrali tako učinkovito pred štirimi leti v Stožicah.

Osnovni pogoj za trdo vadbo je zdravje in izognitev poškodbam. Ko napadalec zabije gol na dveh zaporednih tekmah, se mu enostavno odpre, kot rečemo – v večini primerov je pač tako –, žoga te sama najde na igrišču. Kar bi običajno zgrešil, ti zleti v gol ali vratar posledično naredi napako. To te potem pripelje v še boljšo formo in ti prinese še več golov. Kako priti do tega? Moraš si zaupati, delovati samozavestno, brez ustrezne kakovosti pa seveda ne moreš nič. Ponavadi vse steče hitreje v dobrem kolektivu.

Verjamete, da lahko prihajate tudi v reprezentanci do velikega števila priložnosti? Da bi torej soigralci delili žoge do srednjega napadalca, kar je osnovni pogoj za doseganje golov. Je lahko bolje kot v vašem klubu?

Rad bi poudaril, da se reprezentančni in klubski nogomet razlikujeta, na klubski ravni je več tekem in popravnih izpitov, za Slovenijo pa bo izredno pomembna prav vsaka tekma, z vsako si lahko zapreš vrata za nastop na veliko tekmovanje, zato se igra bolj taktično, previdno, če hočete. Toda glede na igralce, ki jih imamo za seboj na igrišču reprezentančni napadalci, sem prepričan, da bom prihajal tako jaz kot tudi ostali ofenzivni igralci v priložnosti, treba jih bo »le« spremeniti v gol.

Slovake ste že omrežili. Tudi tamkajšnja javna televizija je pred odhodom na Brdo naredila reportažo o vašem ozadju, mediji so polni zapisov o vas.

Resnično mi gre kot po maslu, toda ne le meni, pač pa celotnemu klubu, ki se dviga in se vrača tja, kjer je v preteklosti že bil. Slovan je namreč velik klub, zdaj igramo tudi na novem štadionu Tehelno pole, ki je čudovit objekt, dejansko je težko opisati, kako je vse skupaj popolno. Imamo zelo dobro ekipo, mene in nekaj soigralcev krasi tudi dobra individualna statistika, zmagujemo, igramo v dobri formi. Nekaj podobnega si želim doseči tudi v reprezentanci, saj premoremo dovolj kakovosti, ob tem vsi verjamemo v uspešno zgodbo. Seveda vem, da nas čaka v četrtek izjemno zahtevna tekma.

Uporabljate v Bratislavi kakšno posebno taktiko ali koncept igre? Je možno kaj prenesti v slovensko igro?

To sta različni zgodbi, v Slovanu menjavamo sisteme, igralci prihajamo iz različnih držav, trener pa je že dolgo z nami, zato poznamo njegove metode dela, za vsakogar poznamo tudi njegovo smer gibanja na igrišču, vse je avtomatizirano. Slovenija je dobila novega selektorja, ki nam je resda predstavil načrt in vizijo, primanjkuje pa nam čas.

Saj Kek želi čim več igralcem zagotoviti enak igralni položaj kot v klubu in tako ublažiti učinek majhnega števila treningov.

Selektor se tega dobro zaveda. Če vam odgovorim na prejšnje vprašanje: v klubu imamo denimo odlične krilne napadalce in tudi v reprezentanci imamo z Josipom Iličićem in Benjaminom Verbičem najmanj tako dobra krila, moj položaj pa je samo en, to je številka 9 ...

Razmišljate le o Haifi?

Tako, razmišljamo le o tekmi z Izraelom. Začeti prvo tekmo s tremi ali nič točkami je enormna razlika in vemo, kaj nam prinaša morebitna zmaga v Haifi. Ne bo nam lahko, tega se dobro zavedamo, Izrael ima dobre posameznike, danes pa je tako ali tako močna vsaka reprezentanca. Ključna bo maksimalna zbranost, s kančkom sreče lahko vzamemo vse tri točke.

Pričakujete v tekmah z Izraelom in Makedonijo vaš gol?

Igram v takšni formi, da upravičeno pričakujem gol in prav čudno bi bilo pričakovati kaj drugega. Upam, da si bomo priigrali
dovolj priložnosti.

Poznate kakšnega Izraelca?

Reprezentanta ne. Moj dober prijatelj iz Izraela, s katerim sem igral v Baslu, pa mi je veliko govoril o Eranu Zahaviju, in sicer le z izbranimi besedami – da je vrhunski nogometaš in resnično obvlada žogo na igrišču. Krasi ga odlično izvajanje prostih strelov, zato bomo morali paziti na morebitne prekrške v bližini kazenskega prostora.

Kako bi s časovne distance ocenili zgodbo s prejšnjim selektorjem Tomažem Kavčičem?

Uf, to je zame nehvaležno in zahtevno vprašanje. Intenzivno sem doživljal to obdobje, v katerem nam ni šlo nič od nog, zato ne vem, če lahko ponudim objektivno oceno, saj sem bil čustveno močno vpleten. Še v tisti tekmi, ki bi jo morali zmagati na regularen način, nam ni šlo (Šporar je zabil gol na Cipru, sodniki so ga neupravičeno razveljavili, v naslednjem napadu pa so zabili gol za 2:1 Ciprčani, op. a.) ... Ni nam bilo usojeno, morda pa se vse zgodi z razlogom. To je bilo težko obdobje tako za selektorja kot igralce, name je vsak poraz vplival še nekaj dni po tekmi. Od sebe sem dal vselej sto odstotkov. Zakaj se ni izšlo, morda niti ni vprašanje zame.

Morda ste porabili vso smolo in vas bo letos nagradila tudi sreča.

Upam! Verjamem, da nas bodo tudi navijači sprejeli pozitivno in nas podprli že v nedeljo zvečer v Stožicah, kjer sem se vedno počutil odlično. Logično, da so nas lani kritizirali tako mediji kot navijači, saj bi jaz ob številnih porazih počel enako, če bi bil navijač. Verjemite, da premoremo dovolj kakovosti, le rezultata nismo imeli.

Kako ste sprejeli vrnitev Jana Oblaka?

Jan je eden najboljših vratarjev, Slovenija ga potrebuje, tega pa se zavedamo tudi igralci. Kaj je bilo lani, vesta le Jan Oblak in Tomaž Kavčič, to mene ne zadeva. Lahko sem le vesel, ko vidim takšnega vratarja med vrati, tudi zame v napadu je namreč lažje in se počutim bolj zanesljivo.

Nihče med vami ni dobil občutka, da vas je na nek način pustil na cedilu in ste izgubljali brez njega?

Enostavno je sprejel določene odločitve, mi jih lahko le spoštujemo. Borili smo se po najboljših močeh, ob tem ostaja odprto vprašanje, ali bi bilo z njim med nami sploh kaj drugače, saj nam ni šlo od nog prav nič. Kar zadeva mene in fante, s katerimi sem govoril, do Jana nihče ne goji zamer.