Nemci oživljajo nogomet kot prvi v Evropi: v igri tudi sklada KKR in Apollo

Nemci ne sodijo zaman med najrazvitejše nacije na svetu. Na krilih znanja, vsesplošne vrhunske organizacije in železne discipline poganjajo celotno staro celino. Ni naključje, da bodo prav v 80-milijonski državi – tak je načrt – prvi vnovič zagnali kolesje nogometnega prvenstva.



Bundesliga ni zgolj eno nogometno tekmovanje med mnogimi v Evropi. Gre za medijsko odlično podprt spektakel, ki redno privablja na štadione množice iz vseh nemških zveznih dežel in tujine. Častilce globalizirane premier league je treba opozoriti, da prav v bundesligi med vsemi v Evropi beležijo največji povprečni obisk posamezne tekme – zavidljivih 43.500 gledalcev. Teh še lep čas ne bodo spustili na štadione, je zatrdil Christian Seifert, dolgoletni izvršni direktor združenja tamkajšnjih klubov 1. in 2. bundeslige. Akcijski načrt za obuditev nogometa na vseh 36 štadionih pa je že stekel. Prav ta teden so začeli vaditi igralci vseh klubov, pri čemer pazljivo spoštujejo predpisane ukrepe države in nujen zdravstveni protokol za obrambo pred koronavirusom.

Število nujnih oseb na štadionu znižali na 240

»Prve tekme načrtujemo v začetku maja, nemškega prvaka bi tako dobili pred koncem junija, ko bi odigrali preostalih 9 kol te sezone,« je ocenil Seifert v pogovoru za dnevnik New York Times. Lahko se zgodi, da bi Nemci končali sezono še preden bi jo Angleži nadaljevali …



»Treba je poudariti, da bodo štadioni prazni predvidoma do konca leta 2020, nogomet bo (p)ostal odlična TV zabava,« je prepričan Seifert, ki računa na odlično organiziran nemški zdravstveni sistem. Ta naj bi uspešno krotil razsežnosti izbruha koronavirusa, čeprav so Nemci našteli že približno 115.000 okuženih prebivalcev. »Vseskozi smo v pogovorih z vodstvom države, pomagamo mu in se z njim posvetujemo,« je dodal Seifert: »Ne bo se zgodilo, da nekdo od ljudi, ki so nujni za nas, denimo zdravniki ali medicinske sestre, ne bi mogel biti testiran za Covid-19, ker bi morali denimo testirati nogometaše. Gre tudi za nemško družbo. Oživljeni nogomet bi jo navdihnil v teh zagotovo težkih časih.«



Prvotni načrt pred razglašeno pandemijo je vseboval približno 600 navzočih na »praznem štadionu«, kolikor se jih je zbralo na tekmi v Kölnu. To številko so znižali na nujnih 240 za posamezno tekmo, v njej pa so všteti nogometaši, dva strokovna štaba, zdravstveni delavci, uradne osebe in produkcijsko osebje. Zaživeli sta dve delovni skupini: v prvi razpravljajo o režimu organizacije tekem, v drugi bodo določili higienski načrt za treninge in tekme ter protokol v primeru okužbe posameznikov.

Razmišljajo o posojilu pri skladih KKR in Apollo

»Prej bomo končali prvenstvo, več manevrskega prostora za nadaljevanje bo imela tudi Uefa z ligo prvakov. Trenutno se vsi bojujemo za preživetje,« je izpostavil Seifert. Če bi Angleži z dokončno prekinitvijo sezone izgubili 1,4 milijarde evrov in Španci milijardo, bi bili Nemci v primeru predčasnega konca ob 750 milijonov €. Približno 50 odstotkov klubov v 2. ligi bi razglasilo stečaj, podobna usoda bi doletela najmanj peterico članov bundeslige, med njimi tudi enega od klasičnih nemških gigantov Schalke. Klubi bodo v devetih kolih zaradi igranja tekem brez navzočih gledalcev tako ali tako ob dobrih 100 milijonov €.



Vodstvo bundeslige razmišlja o različnih scenarijih za prihodnost, resno se spogledujejo tudi z najemom posojila pri skladih zasebnega kapitala, konkretno pri skladih KKR in Apollo, katerih aktivnosti poznamo tudi v Sloveniji. Apollo je delni lastnik bank Nova KBM in Abanke, KKR je bil nekaj časa lastnik Telemacha. »Govorimo o premostitvenem posojilu in devetmestnih številkah,« je razkril Seifert in zavrnil namige, da bi Nemci sprostili pravilo, po katerem komercialni subjekti ne morejo imeti v lasti več kot 49 odstotkov kluba, zato naj bi bili manj zanimivi za nakupe kot njihovi tekmeci v Angliji. »Dokler sem jaz na čelu bundeslige, to ne pride v poštev.«



V Nemčiji prednjačijo tudi pri drugih nogometnih pobudah. Večina klubov in igralcev se je dogovorila za znižanje plač. Igralci vodilnih klubov so sprejeli za 20 do 30 odstotkov nižje plače, v manjših klubih gre za 10-odstotno znižanje.