Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Nogomet

Angleži ustvarijo 6 milijard evrov prihodkov, toda nič za obdobje krize

Tudi pionirji nogometne globalizacije so usodno odvisni od nadaljevanja sezone.
Derbiji, kot je mestni med Manchester Cityjem in Unitedom (takole se je veselil enega od golov Marcus Rashford) polnijo angleške nogometne štadione, ki zdaj samevajo. FOTO: AFP
Derbiji, kot je mestni med Manchester Cityjem in Unitedom (takole se je veselil enega od golov Marcus Rashford) polnijo angleške nogometne štadione, ki zdaj samevajo. FOTO: AFP
6. 4. 2020 | 06:01
8:48
Kar se je zdelo v začetku koledarskega leta 2020 nepredstavljivo in na meji norosti, nekaj mesecev pozneje predstavlja vsaj eno od realnih možnosti: tudi najbogatejše nogometno tekmovanje na svetu se sooča z eksistenčnim vprašanjem zavoljo pandemije koronavirusa. Angleški klubi zahtevajo reze v igralske plače, zvezdniki – nasprotno – ne želijo postati grešni kozli za nastali položaj.



(Finančni) razvoj nogometne igre je možno opisati prav v kontekstu angleškega nogometnega prvenstva, predvsem tamkajšnje 1. lige, imenovane premier league. Ko so vodilni možje tekmovanja leta 1992 sklenili pogodbo s televizijsko mrežo Sky, niso mogli vedeti, da so v resnici stopili na zmagovito pot, ki je dvignila dotlej neugledno angleško DP – to je zavoljo izgredov huliganov, tragičnih nesreč in Uefine kazni preživljalo najtežje obdobje svoje zgodovine. Prva pogodba med Skyjem in premier league je bila vredna 304 milijonov funtov za pet sezon, tretja pogodba je že presegla milijardo funtov za tri sezone (2001-04). Danes? Če bi ostalo pri zdajšnjih razmerah in bi sezono 2019/20 končali predčasno, bi klubi zgolj zavoljo odpadlih devetih kol izgubili 800 milijonov funtov (912 mio €) od prodaje TV pravic.



To je v resnici enormen znesek tudi za finančno mašinerijo v premier league, zato Angleži – podobno, kot so uspešno storili njihovi kolegi na stari celini – mrzlično pritiskajo predvsem na nogometaše, naj znižajo svoje pogodbene prejemke najmanj za 30 odstotkov. V zadnjih dneh so se na video konferenci večkrat dobili glavni akterji štiripartitnega odnosa – združenje igralcev (PFA), vodstvi premier league (1.) in football league (2., 3. in 4. liga v Angliji) ter združenje trenerjev (LMA).

Sir Alex Ferguson (levo, desno njegov adut v letih 2003-09 Cristiano Ronaldo) je vodil Manchester United med letoma 1986 in 2013, s 13 lovorikami je postal absolutni kralj dosedanjega obdobja premier league. FOTO: Reuters
Sir Alex Ferguson (levo, desno njegov adut v letih 2003-09 Cristiano Ronaldo) je vodil Manchester United med letoma 1986 in 2013, s 13 lovorikami je postal absolutni kralj dosedanjega obdobja premier league. FOTO: Reuters


Po najbolj verjetni različici – pravo pozna le covid-19 – naj bi Angleži nadaljevali klubsko sezono »takrat, ko bodo to dopuščale zdravstvene razmere, saj je na prvem mestu zdravje igralcev, trenerjev, vodstev klubov in navijačev«. Vsi omenjeni akterji naj bi v času igranja tekem živeli v karanteni, tekme pa bi odigrali na praznih štadionih oziroma brez gledalcev, torej bi bile namenjene televizijskemu občinstvu, ki prispeva največji delež v malho skupnih prihodkov. Prodaja TV pravic denimo pomeni kar 60 odstotkov skupnih prihodkov vseh klubov, pri nekaterih klubih celo neverjetnih 88 odstotkov! Ti slednji so seveda usodno odvisni od nadaljevanja sezone 2019/20.


Izguba v vseh profesionalnih ligah v Angliji


Toda, pozor, angleški klubi so bili finančno neuspešni že pred letošnjim izbruhom novega koronavirusa, čeprav se to sliši malo verjetno. Čeprav skupaj ustvarijo 6 milijard evrov letnih prihodkov (5,2 milijardi funtov), pri tem beležijo skupno izgubo 185 milijonov evrov oziroma približno po 9 milijonov € na klub. Še slabše je v 2. ligi (championship): ta je nazadnje zabeležila 410 milijonov € izgube, pri čemer so poslovali v zelenih številkah le štirje od 24 klubov v ligi. Vsebinsko podobno je v tretji angleški ligi (league one).

Čeprav so številni klubi prodali svoje nepremičnine, štadione ali celotna vadbena središča, kljub temu ohranjajo visoko stopnjo zadolženosti, njihov kumulativni finančni dolg do zunanjih partnerjev je med največjimi v Evropi. Zgolj dvajseterica v premier league skupno dolguje 3,4 milijarde evrov, pri čemer 2,1 milijardi »prispeva« peterica: Manchester United (583 mio €), Tottenham (531), Brighton & Hove (320) in Arsenal (238). Spet je podobno tudi v eni ligi nižje (skupaj 1,3 milijarde € dolga), skupni dolg tretjeligašev pa znaša 250 milijonov evrov. Tudi zavoljo tega in popolne odvisnosti od prodaje TV pravic je dodatno pomembno, da bi Angležem uspelo spraviti pod streho – na kakršenkoli način – celotno sezono 2019/20. Pri tem naj bi bile razumevajoči tudi televizijske hiše in glavni kupci TV pravic, saj bodo kmalu aktualna pogajanja za nov triletni ciklus.


Klubi namenijo za plače igralcev 3,4 milijarde evrov


Kaj sploh želijo doseči predsedniki klubov, ko vztrajajo pri nižjih plačah nogometašev? Javno se je oglasil predsednik vodilnega drugoligaša Leeds United, kluba z bogato tradicijo, ki je zatrdil, da je bila 2. liga že pred izbruhom koronavirusa nedonosno tekmovanje. »Zdaj sploh nimamo prihodkov. Že tako gre za 'izgubarski' posel, mi pa želimo biti konkurenčni?! Vsako leto vbrizgavamo v ekipo nove finančne injekcije, trenutni položaj pa je vse skupaj dodatno poslabšal,« je zatrdil Andrea Radrizzani, lastnik Leedsa, ki se je – eden redkih v Angliji – z igralci in trenerjem Marcelom Bielso že dogovoril za prostovoljno začasno znižanje plač.

Ob domnevno »noro ekonomijo v angleškem nogometu« se je obregnil tudi Julian Knight z ministrstva za šport, ki prav tako pričakuje splošno znižanje prejemkov. Kapetani vseh 20 klubov v premier league so se resda že dobili prek video konference. Ne nasprotujejo nižjim plačam, zahtevajo pa spodobna plačila za nogometaše v nižjih ligah in ne sprejemajo vloge grešnega kozla za nastali položaj.

Podobne prizore bi lahko spremljali po umiritvi razmer na Otoku. Naslov angleškega nogometnega prvaka bo namreč prvič po 30 letih pripadel Liverpoolu, ki ga uspešno vodi trener Jürgen Klopp (v zraku). FOTO: AFP
Podobne prizore bi lahko spremljali po umiritvi razmer na Otoku. Naslov angleškega nogometnega prvaka bo namreč prvič po 30 letih pripadel Liverpoolu, ki ga uspešno vodi trener Jürgen Klopp (v zraku). FOTO: AFP


Lastniki klubov želijo znižati maso plač predvsem v premier league, ki zdaj znaša 3,4 milijarde evrov na leto, torej gre za znesek, podoben skupnemu dolgu dvajsetih klubov. Seveda obstajajo velike razlike med plačami pri Liverpoolu in obeh klubih iz Manchestra na eni strani ter drugimi na drugi strani. Burnley denimo potrebuje le 1,8 milijona evrov na teden za plače svojih igralcev. Ne glede na to, kako uspešno se bodo pogovarjali lastniki klubov in sindikat igralcev, je sporočilo zgodbe znano že danes: tudi absolutni pionirji nogometne globalizacije niso odporni na učinke koronavirusa, ki je ustavil športna tekmovanja in posledično dotok denarja iz naslova prodaje TV pravic.


Razdeljena angleška nogometna javnost


Kljub šestim milijardam evrov letnih prihodkov klubi ne gradijo finančnih rezerv za obdobje suhih krav, kot to uspešno počneta krovni hiši FIFA in UEFA. Ta čas poznamo več vprašanj kot odgovorov, tudi angleška javnost je razdeljena okrog kratkoročne prihodnosti spektakularnega tekmovanja. Po raziskavi dnevnega časopisa Daily Mail je približno 44 odstotkov Angležev naklonjenih nadaljevanju sezone, zelo podobnih 43 odstotkov anketirancev pa želi, da bi Otočani sezono dokončno odpovedali in razglasili za prvaka Liverpool, ki bi v resnici tako ali tako postal šampion prvič po 30 letih, in sicer z ogromno prednostjo točk.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine