Čeferin: Skrajni rok za nadaljevanje sezone konec junija

»Pogojno lahko rešimo sezono 2019/20 tudi v primeru, če bi nadaljevali klubska tekmovanja konec junija,« je zatrdil Aleksander Čeferin v daljšem pogovoru za rimski dnevnik Repubblica. Predsednik Uefe je razrešil več neznank o prihodnjih tednih in mesecih v nogometni družini, izpostavil resnične junake krize s koronavirusom in se strinjal s papežem Frančiškom.



Italijanski časopis, ki je delno primerljiv s slovenskim Delom, je objavil pogovor s Čeferinom na dveh straneh in ga opremil z naslovom »Trije načrti za nogomet. Nič ne bo kot prej«. V ospredju je bila bližnja prihodnost, pri čemer odgovora na terminski konec krize s koronavirusom ne pozna niti Čeferin. »Zato imamo na mizi več načrtov. Žrtvovanja eura 2020, ki predstavlja glavni prihodek 50 od 55 nacionalnih zvez pod dežnikom Uefe, ne moremo primerjati s klubskim svetovnim prvenstvom, ki sploh (še) ne obstaja, ali čem podobnim,« je komentiral preložitev eura za eno leto Čeferin.

Možni termini za nadaljevanje sezone: sredina maja, junij ali konec junija

Spregovoril je o možnih razpletih aktualne sezone, v kateri večini nacionalnih prvenstev manjka po deset ali enajst kol, liga prvakov pa se nahaja sredi povratnih tekem četrtfinala. »Po najboljšem scenariju bi nogomet oživel sredi maja, naslednja možnost je junij, pogojno zadnja različica – če želimo rešiti klubsko sezono – je konec junija. Če to ne bi bilo možno, je sezona izgubljena. Na mizi je tudi možnost, po kateri bi sedanjo sezono izpeljali do konca tik pred začetkom naslednje, ki bi se tako začela malo pozneje,« je razkril predsednik Uefe.



Zdi se, da je usoda državnih prvenstev povezana z obema evropskima pokaloma. »Če bodo klubi začeli igrati v državnih prvenstvih, lahko dokončamo tudi ligo prvakov in evropsko ligo. Na isti torek bi tako igrali tekmi Milan vs. Inter in Barcelona vs. Napoli. To je le en primer, trenutni položaj nogometa je namreč edinstven,« dodaja 52-letnik.



Vrhunski šport pozna vrhunske psihofizične napore, ima svoje zakonitosti, česar se zavedajo tudi Uefini strokovnjaki. »Nogometašev ne moremo potegniti iz karantene in jih poslati na igrišče. Čeprav so profesionalci, bi težko kar takoj igrali po dve ali tri tekme na teden. Naš trenutni izziv predstavlja predvsem uspešen boj s pandemijo.«

Tudi prestopni rok bi morali morda podaljšati

Čeferin meni, da potrebuje nogomet solidarnost vseh deležnikov, saj bo le tako prebrodil precedenčno krizo. Komentiral je tudi pobude z vseh koncev stare celine po nižanju plač nogometašem. »To je zadeva klubov in igralcev. Posledice krize bomo občutili vsi v nogometni družini; bomo videli, koliko solidarnosti premoremo. Številni igralci so se z znižanjem plač že strinjali.« Ob tem dodaja, da bi lahko doživel spremembe tudi poletni prestopni rok: »Najbrž ne bodo mogli reči igralcu, češ, za nas igraš do konca avgusta, potem pa ne več, igralec pa zaradi konca prestopnega roka ne bi mogel drugam. Tudi prestopni rok bi morali morda podaljšati.«



Zanimivo razmišljanje je podal o dvoboju Atalante in Valencie, ki je po mnenju nekaterih strokovnjakov botrovala hitrejši širitvi koronavirusa med Italijani in Španci. »V času povratne tekme v Valencii so še vedno igrali tekme po vsej Evropi. Igrali so jo na praznem štadionu; to, da so se navijači zato zbrali pred štadionom, je bilo v jurisdikciji španskih oblasti, ne Uefe. Slišal sem tudi kritike na račun prve tekme v Milanu. To je bilo 19. februarja, ko nihče ni vedel, da je Lombardija središče epidemije. Kdo pa smo mi, da bi tedaj rekli, ne smete igrati? Tudi to je bilo v rokah oblasti,« je odgovoril Čeferin in izpostavil resnične junake, ki po njegovem opravljajo velikansko delo v obdobju te krize.

Čas je, da se vprašamo, ali gremo v pravo smer. Mislim, da ne

»To so zdravniki in medicinske sestre. V Sloveniji garajo dan in noč in ogrožajo svoja življenja, pri tem pa niso ustrezno zaščiteni. Tako je v številnih evropskih državah, kar je žalostno. Večina Evrope ima ranljiv zdravstveni sistem. O marsičem bomo morali premisliti. Dobičke bi morali usmeriti tudi v zdravje, to bi morala biti prednostna naloga. Vsak ima pravico do tovrstne pomoči, česar pa zdaj ne vidim,« je ocenil Grosupeljčan in nato komentiral tudi izjavo papeža Frančiška, da »moramo na novo odkriti tudi svoj smisel za čas in ljudi«. »Lahko se le strinjam z njim. Gre za premislek o tem, kako živimo, koliko solidarnosti pokažemo, kako naši sistemi skrbijo za najbolj ranljive. Vprašamo se lahko, ali res potrebujemo po dva računalnika in avtomobila, ali moramo res ubiti na milijone živali za našo prehrano? Doslej nismo vedeli, kako ranljiv je zahodni svet. Papež ima prav: čas je, da se vprašamo, ali gremo v pravo smer. Po mojem mnenju – ne.«