Bayernovi tekmeci nikoli ne vedo, od kod nanje preži nevarnost

Ljubljana – Po začetnih težavah so nogometaši Bayerna v polfinalni tekmi z igralci Lyona vendarle ujeli zmagoviti ritem in se na koncu zanesljivo s 3:0 (2:0) veselili napredovanja v zaključni dvoboj lige prvakov, ki bo pojutrišnjem (21.00) prav tako na Štadionu luči (Estadio da Luz) v Lizboni. V težko pričakovanem velikem finalu, ki že razvnema strasti številnih navijačev obeh klubov in ljubiteljev najpomembnejše postranske zadeve po vsem svetu, se bodo Münchenčani pomerili z zvezdniki moštva Paris Saint-Germain (PSG).

Bavarci, ki so v svojo bogato vitrino v tem poletju že pospravili šampionski krožnik za jubilejni 30. naslov nemških prvakov in 20. pokal nemške nogometne zveze (DFB), so tako le še korak od tretje letošnje lovorike. Nazadnje so trojček pokalov osvojili v sanjski sezoni 2012/13, ko so osvojili vse, kar se je dalo.
 

Neuer si je baterije znova (na)polnil na Hrvaškem

»Toda zdaj smo (še) močnejši, kot smo bili, na pravzaprav vseh igralnih položajih imamo še kakovostnejše igralce, kot smo jih imeli pred sedmimi leti. To velja tudi za rezervno klop in tiste, ki še čakajo na svojo priložnost za dokazovanje,« je poudaril vratar Manuel Neuer, ki je bil že v omenjeni šampionski sezoni 2012/13 – tako kot David Alaba, Jerome Boateng in Thomas Müller – eden od udarnih članov Bayerna.


Izkušeni čuvaj mreže, ki znova deluje izjemno zanesljivo (tako kot, denimo, na nepozabnem mundialu leta 2014 v Braziliji, kjer je prispeval pomemben delež h končnemu zmagoslavju Nemcev). si je – mimogrede – baterije pred odhodom na zaključni turnir lige prvakov znova (na)polnil na otoku Šipan pri Dubrovniku, kjer je z domačini igral vaterpolo in z njimi pel hrvaške narodne pesmi, tudi uspešnice razvpitega Marka Perkovića – Thompsona, zaradi katerih je v domovini dvignil obilo prahu.

Kakor koli že, Bavarci imajo zdaj zares sijajno zasedbo, za katero tekmeci zelo težko kujejo ustrezno taktiko, še toliko težje, ker ima trener Hansi Flick na voljo več vrhunskih posameznikov, za katere nikoli ne veš, kdaj bodo izbruhnili in dali od sebe še več, kot se od njih pričakuje.
 

Gnabry ima še veliko prostora za napredek

O poljskem zvezdniku Robertu Lewandowskem, prvem strelcu moštva, ni treba izgubljati besed, od nekaterih že odpisani Thomas Müller, ki je na začudenje mnogih izgubil mesto v nemški reprezentanci, iz tekme v tekmo dokazuje, da še nikakor ni za odpis, v četrtfinalu je proti Barceloni navdušil v Gani rojeni kanadski najstnik Alphonso Davies, najboljši Bayernov igralec v polfinalu pa je bil Serge Gnabry, ki je bil z dvema zadetkoma najzaslužnejši za zmago nad Lyonom.


Še zlasti za prvi gol, ko je z roba kazenskega prostora zadel v slogu nekdanjega asa bavarskega kluba Arjena Robbna, so ga še včeraj hvalili vsi po vrsti. »Serge zna dobro streljati z obema nogama. To večkrat pokaže na treningu. Vendar pa ima kljub temu še veliko prostora za napredovanje,« je Flick povedal o 25-letnem nogometašu iz Weissacha pri Stuttgartu, čigar mati Birgit je Nemka, oče Jean-Hermann Gnabry pa prihaja iz Slonokoščene obale.


Ko je v sredo zvečer eden od novinarjev naravnost vprašal Sergea, zakaj bo po njegovem Bayern v finalu premagal tudi PSG in osvojil trojček lovorik, ni dolgo čakal na odgovor nemškega reprezentanta. »Zato, ker si želimo vsi v moštvu, od prvega do zadnjega, zmagati za vsako ceno. To je eden od ključev našega uspeha,« je razkril Gnabry, le eden iz udarne bavarske enajsterice, ki so sposobni jeziček na tehtnici prevesiti na stran svojega moštva in odločiti tekmo.

Če k omenjenim asom prištejemo še izkušen(ejš)e Španca Thiaga Alcantaraja, Brazilca Philippa Coutinha in Hrvata Ivana Perišića ter prodorna nemška reprezentanta Joshuo Kimmicha in Leona Goretzko, je bolj ali manj na dlani, od kod takšna moč Bayerna. Izhaja namreč tudi iz tega, da njihovi tekmeci nikoli ne vedo, od kod preži nanje največja nevarnost ...