Sanjski dan: Eva Terčelj zlata, Luka Božič bronast

Seu d'Urgell –Slovenske slalomistke na divjih vodah so dolga leta čakale na prvo odličje na svetovnih prvenstvih, danes pa so dobile nagrado za vztrajnost in trdo delo številnih rodov v obliki zlate kolajne Eve Terčelj. Ljubljanska kajakašica je v finalu prekosila celotno mednarodno elito in osvojila prvo mesto s prednostjo 42 stotink sekunde pred Avstralko Jessico Fox in 50 stotink pred Luuko Jones z Nove Zelandije. Sanjski dan je obogatil Luka Božič, ki je bil tretji v finalni tekmi kanuistov in osvojil svojo prvo posamično kolajno na mundialih. Pred tem je imel v lasti tri moštvena odličja in dve s časov sodelovanja s Sašem Taljatom v dvojcu.

»Presrečna sem, letošnja tekmovalna sezona se je zame končala v pravljičnem slogu. Prebrodila sem vzpone in padce, danes pa so se mi uresničile sanje. Uspeh je plod večletnega dela, zato se moram zahvaliti vsem, ki so mi stali ob strani na tej poti,« je poudarila 27-letna Eva Terčelj, potem ko je prejela svojo prvo kolajno na velikih tekmovanjih.



Komaj je sestopila z zmagovalnega odra ob bučnem odobravanju velike skupine navijačev iz Slovenije, jo je prijateljsko objel Peter Kauzer in poskrbel za nadaljevanje tradicije kajakaških prvakov. Pospremil jo je do struge reke Segre in jo s skupaj z njenim trenerjem Jernejem Abramič potisnil v vodo na šampionsko kopel. Z njo je sprala dobršen del nakopičene napetosti, potem ko je dosegla šesti čas polfinala in po odličnem finalnem nastopu morala počakati na preostalih pet tekmic na štartu.

»Razplet sem doživljala še bolj čustveno kot poznejše veselje. Zadovoljna sem, kako sem se osredotočila na odločilno predstavo. Dala sem vse od sebe, čakanje pa je bilo res mučno, a iz minuto v minuto lepše. Še zdaj ne morem verjeti, da sem svetovna prvakinja,« je priznala Eva Terčelj, ki je Španijo  pripotovala kot drugouvrščena v končni razvrstitvi letošnjega svetovnega pokala, toda njena edina zmaga v tem tekmovanju je stara že šest let. Dosegla jo je leta 2013 prav v Seu d'Urgellu, ki je očitno njen drugi dom.


 

Najhitrejši, a tretji

Manj kot uro prej je na svoj prišel Luka Božič. Tako v polfinalu kot v finalu je veslal najhitreje med vsemi najboljšimi kanuisti na svetu, a si obakrat prislužil dve kazenski sekundi že v zgornji četrtni proge in pristal na tretjem mestu. V finalu je zaostal le za Francozom Cedricom Jolyjem (za sekundo in osem stotink) in Špancem Anderjem Elosegijem (za 57 stotink).

»Tekma je bila nora. Že v polfinalu sem si dokazal, da sodim visoko. Tvegano veslanje mi je prineslo uspeh, ob katerem sem presrečen. Nanj sem čakal od selitve iz dvojca in začetkov v tej disciplini, občutki pa so  posebni. Morda bom čez kakšen dan obžaloval dotik vratic v finalu, danes pa neizmerno uživam in menim, da imam najlepšo službo na svetu. Pri prvih samostojnih korakih med kanuisti mi je zelo pomagal Peter Kauzer. Vseskozi sem bil z njim na pripravah, na treningih sva preveslala kilometre in kilometre, v zadnjih letih pa sodelujem s trenerjem Borutom Javornikom, s katerim sva se odlično ujela,« je poudaril 28-letni kanuist, doma v Mostu na Soči, ki je prav tako navezan na Seu d'Urgell. Pred okroglim desetletjem je tukaj osvojil svojo prvo pomembno kolajno, bronasto na SP v navezi s Taljatom.

Benjaminu Savšku svetovno prvenstvo ne bo ostalo v lepem spominu. Letošnji evropski prvak med kanuisti je bil kvalifikacijah drugi, v polfinalu pa se mu je pošteno zalomilo. Pri zadnjih protitočnih vratih je storil napako, izgubil čas in si prislužil še dve kazenski sekundi, na koncu pa je zasedel 18. mesto.