Seu d'Urgell – Že 23 kolajn so na svetovnih prvenstvih osvojili slovenski slalomisti na divjih vodah od osamosvojitve in dodatnih 14 pod jugoslovansko zastavo, kar je lepa popotnica, a tudi odgovornost pred začetkom 40. mundiala. V katalonskih Pirenejih se bodo danes uvodoma preizkusili v štirih ekipnih tekmah in poskusili postaviti trdne temelje za nadaljevanje imenitne tradicije. Z zadnjih osmih SP so se namreč vselej vrnili domov z vsaj enim odličjem.
Olimpijski park Segre v Seu d'Urgellu z umetno slalomsko progo so zgradili za OI 1992 neprijaznih 172 km od Barcelone, a v neposredni bližini za turiste mikavne Andore. Svetovno prvenstvo je gostil že v letih 1999 in 2009 in Slovenci so se obakrat vpisali med njegove junake. Ob prvi priložnosti srebrno moštvo kajakašev z
Andražem Vehovarjem, Fedjo Marušičem in
Miho Štricljem, desetletje pozneje pa je njihov naslednik
Peter Kauzer prinesel slalomski reprezentanci prvo zlato kolajno nasploh, medtem ko sta bila
Luka Božič in
Sašo Taljat tretja v zdaj že opuščeni kategoriji kanuističnih dvojcev. Simpatije so poglobili tamkajšnji uspehi na drugih pomembnih preizkušnjah, zato 12 slalomistov ne skriva: težko bi našli primernejše prizorišče za vrhunec uspešne sezone, ki je Kauzerju, Božiču in kajakašici
Evi Terčelj prinesla druga mesta v svetovnem pokalu,
Benjaminu Savšku pa naslov evropskega prvaka med kanuisti. Še posebej, ker bo SP prva in največja priložnost za pridobitev olimpijskih kvot.
»V Tokiu bo štartalo le po 24 kajakašev in kajakašic ter po 17 kanuistov in kanuistk. Posamezna država lahko prejme le po eno štartno številko za OI v vsaki kategoriji, zato je naš cilj jasen: že na SP želimo osvojiti maksimalno število olimpijskih vozovnic, o katerih bo nato odločala interna razpredelnica,« je pojasnil direktor Kajakaške zveze Slovenije
Andrej Jelenc. Da so OI tudi za slalomiste tekmovalni raj, potrjuje Kauzer, ki jih je okusil v Pekingu, Londonu in Riu, kjer so se mu uresničile sanje z osvojitvijo srebrne kolajne. In pri 36 letih ni prestar za četrti poskus, kar je dokazal tudi na lanskem EP, na katerem je bil najhitrejši med vsemi.
Benjamin Savšek se zaveda, da sodi visoko, a noče, da bi ga prevzeli občutki velikega pričakovanja. Foto Tomi Lombar/Delo
V Španiji kot na dopustu
»Svetovno prvenstvo pričakujem kot še eno veliko tekmo v karieri in ne kot olimpijske kvalifikacije, moj cilj pa je nova kolajna. Progo v Seu d'Urgellu dobro poznam, na njej sem pred desetletjem dosegel prvi veliki uspeh. Čeprav ni preveč divja, mi ustreza, morda zato, ker se tam počutim kot na dopustu. Med drugim grem lahko peš iz hotela v kajakaški center brez vsake logistike, ustreza mi tudi španski temperament,« poudarja Izkušeni Hrastničan, sicer svetovni prvak v letih 2009 in 2011 ter šampion stare celine 2010 in 2018.
Bogato zbirko kolajn ima tudi Benjamin Savšek, ki v letošnjem svetovnem pokalu ni uresničil ambicij, zato pa je na junijskem EP v Pauju dokazal, da je mož za velike izzive. Na svetovnih prvenstvih je osvojil že štiri posamična odličja (zlato 2017) in tri moštvena, na EP tri individualna (zlato 2015 in 2019) in štiri ekipna. Zato se nadeja, da bo njegova zgodba dobila novi lepi poglavji s pomočjo uigranih soborcev Božiča in Anžeta Berčiča, s katerima je proslavil naslov svetovnega prvaka leta 2014.
»Zelo sem motiviran in dobro pripravljen. Stremim k dobremu rezultatu, pot pa je jasna. Prek kvalifikacij in polfinala v finale, v katerem bom moral veslati, kot znam in se ogniti napakam iz svetovnega pokala, v katerem sem prehiteval samega sebe. Razlike bodo majhne, saj je konkurenca zelo močna. Zavedam se, da sodim visoko, a nočem, da bi me prevzeli občutki velikega pričakovanja,« je prepričan Savšek.
Komentarji