Po Riu 2016 pa še nekaj povsem drugačnega – Tokio 2020

Tako kot bi si bili deloholični Japonci in hedonistični Brazilci težko bolj različni, ni dvoma, da bodo prihodnje olimpijske igre v Tokiu v primerjavi z zadnjimi iz Ria de Janeira kot dan in noč. Kot bi rekel legendarni »pythonovec« John Cleese: »Zdaj pa še nekaj povsem drugačnega.«

Leto preden je na Maracani zagorel olimpijski ogenj, so svetovni mediji bruhali novice o korupciji, nedokončanih objektih, zastrupljeni vodi, zloglasnih komarjih z virusom zika, rušenju favel, tatvinah, umorih ... V deželi vzhajajočega sonca je vse mirno kot nedeljsko jutro, za sredo pa tam pripravljajo prvi veliki spektakel 365 dni pred začetkom iger pod petimi krogi.



Ko smo poročevalci pred tremi leti prišli na prizorišče iger v Riu že dan ali dva pred otvoritveno slovesnostjo, smo se lahko prepričali, da je bila naglica velika, delavci so izgubili kar nekaj bitk s časom. Športni in drugi objekti so bili sicer na videz dokončani, a pogled od znotraj je razkril mnoge hibe.


 

Japonci uspešnejši od Brazilcev

V medijski vasi večina pip ni delovala, ali pa je iz njih tekla rjava voda; manjkala so stikala, kljuke na vratih, iz sten so visele žice itn. Podobno so ugotovili tudi prvi športniki v olimpijski vasi. Šoferji uradnih avtobusov so se lovili, preden so si zapomnili destinacije, nasmejani prostovoljci so brezglavo tekali okrog ob pomanjkanju navodil ...

A počasi se je vse skupaj uredilo in na koncu so se Brazilci izkazali kot prav spodobni organizatorji, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach pa je na koncu igre označil za »ikonične« ter se tako spretno izognil izrazu »best ever«, najboljše doslej.



Brazilci, podobno kot Japonci zelo ponosen narod, so bili navdušeni nad rezultati svojih junakov, še najbolj nogometašev na čelu z Neymarjem. Uresničili so cilj in osvojili rekordnih 7 zlatih, 6 srebrnih in 6 bronastih kolajn. Za primerjavo, Japonci so bili precej uspešnejši (41 kolajn, 12 zlatih), na domačih igrah pa bodo želeli še povečati zbirko ter se prebiti med peterico največjih.


 

Osrednji štadion odprt še pred rokom?

Na Japonskem naj bi vse potekalo kot po maslu, na novem nacionalnem štadionu, vrednem 1,2 milijarde evrov, na katerem si bo otvoritveno slovesnost ogledalo dobrih 60.000 ljudi, urejajo zgolj še podrobnosti in naj bi bil odprt še pred rokom novembra letos. Vsi drugi objekti so nared in nekateri so že prestali testne tekme. Infrastruktura v morda najsodobnejšem mestu na svetu pa je že od nekdaj odlična, kar še posebej velja za javni prevoz s futurističnimi vlaki.



Še največ težav je z namestitvami, Japonska naj bi leta 2020 presegla mejo 40 milijonov tujih turistov, dobršen delež bo šel na račun olimpijskih iger, hotelske zmogljivosti v Tokiu pa zaostajajo za povpraševanjem. Potrebovali bi dodatnih 14.000 sob. Zato so se domislili, da bodo obiskovalci lahko prenočevali na velikih turističnih križarkah, zasidranih v pristanišču. Državna agencija JTB je tako za ves čas iger že najela luksuzno ladjo Sun Princess s 1011 kabinami.


 

Na voljo 339 kompletov odličij

Igre 32. olimpijade bodo v japonskem glavnem mestu med 24. julijem in 9. avgustom 2020. Podelili bodo 339 kompletov kolajn v 33 panogah. Prvič se bodo v olimpijski družini predstavili športni plezalci, rolkarji, karateisti in deskarji na valovih, nova disciplina je košarka trojk, po 12 letih se vrača softball.



Igre v Tokiu ne bodo tako megalomanske kot v Pekingu 2008, tudi ne tako »fancy« kot v Londonu in ne tako barvite kot v Riu, bodo pa po nečem močno izstopale. To bo tehnološka revolucija v športu. Japonci, ki sicer dajo veliko na tradicijo, so svetilnik za vse pri razvoju tehnologije. Obiskovalci se bodo počutili kot na drugem planetu. Že na letališču jih bodo pozdravili roboti in jim pomagali pri prevzemu prtljage, na ulici jih bodo čakali samovozeči taksiji, na otvoritveni slovesnosti pa bodo priče prvemu meteorskemu dežju v človeški izvedbi. Svetovni čudež.



Na sredini slovesnosti, ko bodo obeležili eno leto do začetka iger, bodo organizatorji prvič predstavili kolajne za najboljše športnike. Izdelane bodo iz recikliranih pametnih naprav, večinoma mobilnih telefonov. Vsak namreč vsebuje majhno količino žlahtnih kovin za lažjo prevodnost elektrike. S tem bodo organizatorji ubili dve muhi na mah. Z darovanjem odsluženih aparatov bodo prebivalci Tokia prispevali svoj majhen delež k igram, hkrati pa koristili okolju.
 

Kriminala le za vzorec

V nasprotju z Riom, kjer je stopnja kriminala zelo visoka, Tokio velja za eno najbolj varnih mest na svetu, pa četudi ima 14 milijonov prebivalcev (metropolitanski Tokio skoraj 40 milijonov). Zato bodo stroški malce manjši, kot bi bili sicer, če bi bil na vsakem koraku do zob oborožen vojak ali policist, kot je bilo v Braziliji. Po zadnjih podatkih naj bi igre stale 11,2 milijarde evrov, tokijske mestne oblasti bodo prispevale skoraj pet milijard. Za primerjavo, v Riu so zapravili 11,7 milijarde evrov, 3,1 milijarde več, kot je bilo načrtovano.



Tokio je igre prvič gostil leta 1964 (bilo je 25 panog) in takrat je bil proračun 1,7 milijarde evrov. »Denar davkoplačevalcev bo smotrno porabljen,« zagotavlja tokijska županja Juriko Koike, ki največjo korist vidi v paraolimpijskih igrah. Te bodo ob 25. avgusta do 6. septembra. »Paraolimpijske igre bodo za nas odskočna deska v smeri zagotavljanja dostopnosti. Zapuščina iger iz leta 1964 so bili večji infrastrukturni projekti, kot je hitra železnica, zdaj želimo narediti premik v razmišljanju ljudi in družbe kot celote. Splošna dostopnost za vse je izziv za vsako veliko mesto,« je dejala Koikejeva in dodala podatek, da bo leta 2050 v Tokiu živela že skoraj tretjina ljudi, starejših od 65 let, mnogi bodo na vozičkih.



Če lahko pričakujemo, da bodo na vse pripravljeni Japonci poskrbeli za skoraj brezhibne igre, pa je še najbolj razširjena skrb, da bodo te preveč sterilne, brez šarma, v katerih ne bo prostora za improvizacijo, ki je bila modus operandi v Riu. Suši (v Tokiu je ta hip uradno 5124 lokalov, kjer ga strežejo) je sicer bolj zdrav, a gotovo manj sočen kot churrasco; sake vsebuje alkohol, a caipirinha je slajša; samba pa bolj plesna od cvileža tradicionalnih godal, ki najavljajo prihod sumo borcev ... Ne nazadnje, ognjeniška gora Fudži je višja od Triglava (3776 m), a je Cordovado s Kristusom Odrešenikom močnejši magnet za selfije.


 

Japonci perfekcionisti v vsem

No, tudi pri tem lahko pričakujemo, da se bodo Japonci izkazali. Če lahko naredijo dražji viski kot Irci in Škoti in če kobe govedina prekaša argentinsko, ni vrag, da bodo turistom ponudili vrhunsko zabavo. Če nič drugega, se bodo na vsakem koraku lahko preizkusili v karaokah. Le malce več jih bo stalo, vrček piva je v Tokiu po 600 jenov (5 evrov), v Riu je bil v olimpijskem parku dva evra, zunaj njega štirikrat manj.



Prve vtise o prihajajočih igrah bomo dobili v sredo, ko se bo ob 14. uri po lokalnem času (ob 7. zjutraj po našem) v tokijskem Forumu začela slovesnost leto pred štartom. Na njej bodo poleg omenjenih kolajn (izbirali so med 421 predlogi) predstavili olimpijsko baklo v obliki cveta japonske češnje, ki bo pod sloganom »Upanje nam osvetljuje pot« po prižigu v Grčiji med 12. marcem in 24. julijem obiskala 47 japonskih mest. Za nameček: vsebovala bo aluminij, recikliran iz začasnih bivalnikov za preživele po potresu in cunamiju v Tohokuju leta 2011 ...

Res se zdi, da lahko načrte organizatorjem prekriža samo še narava. Ta zna biti na Japonskem še posebej kruta.