OKS zbral slovenske udeležence OI v Münchnu leta 1972

Igre so potekale od 26. avgusta do 11. septembra in jih je zaznamoval teroristični napad na športnike. Najbolj tragičen dogodek v zgodovini OI se je zgodil 5. septembra, ko so palestinski skrajneži ugrabili 11 izraelskih športnikov. Po neuspešnem poskusu rešitve so oblasti ubile vse ugrabitelje, razen treh, ubiti so bili tudi vsi športniki.

»Zaradi zelo strogega varovanja smo mislili, da smo zaščiteni in ne bo težav. Ženske iz reprezentance smo bivale v drugi stolpnici kot naši moški kolegi, ki so bili povsem nasproti bloka s tragedijo. Mi smo jih lahko obiskovali, oni nas ne, moj mož je bil tam. Po tem grozovitem dogodku pa ni bilo več prostega gibanja po vasi. Spremljali so nas na obroke, na treninge ... Bili smo pretreseni, zgodilo se je v neposredni bližini, vrata se odprejo ... Ne veš, kaj bi. Vse se je zgodilo tako hitro, da dvomim, da bi lahko preprečili napad, pozneje pa so se lahko zgodile kakšne napake in je bilo zato še huje. Težko soditi,« je povedala nekdanja atletinja Breda Babošek Lorenci, edina predstavnica na srečanju.

Igre so prekinili, a jih naslednji dan nadaljevali, nekateri športniki in delegacije pa so se odločili, da se vrnejo v domovine. Letošnje evropsko prvenstvo v več športih, ki je bilo avgusta prav tako v Münchnu, je potekalo tudi v znak spomina na te žalostne dogodke.

V Slovenskem olimpijskem izobraževalnem centru na obrobju ljubljanskega nakupovalnega središča so se zbrali slovenski športniki, ki so pred petimi desetletji nastopili v takratni jugoslovanski reprezentanci.

»Petdesetletnica je čudovita priložnost, da smo se dobili in bomo imeli priložnost, da se pogovorimo,« je dejal Miroslav Cerar, predsednik Slovenske olimpijske akademije, ki je skupaj z legendarnim nekdanjim košarkarjem Ivom Danevom sprejel olimpijce 1972.

Miloš Janša od razočaranja kot tekmovalec do največjih trenerskih uspehov

Na OI pred petdesetimi leti na Bavarskem slovenski športniki niso osvojili kolajne, v košarkarski ekipi pa je bil tedaj Vinko Jelovac. Ta je nato leta 1976 v Montrealu osvojil srebrno olimpijsko kolajno in bil leta 1973 in 1974 najboljši slovenski športnik leta ter je vključen tudi v Hram športnih junakov. V njem je tudi pokojna atletinja Nataša Urbančič Bezjak, metalka kopja, šestkratna zaporedna športnica Slovenije med letoma 1969 in 1974, peta na OI v Münchnu.

Tam so se prvič v zgodovini v Münchnu borili tudi za olimpijske kolajne v kajaku in kanuju na divjih vodah, ki je po osamosvojitvi Slovenije postal eden izmed najuspešnejših športov. Med šestimi predstavniki v tej panogi je bil tedaj tudi Tone Hočevar, po njegovih stopinjah pa so šli pozneje tudi njegovi potomci, posebej uspešno sin Simon, trikratni olimpijec, ter vnuka Žiga Lin ter Eva Alina.

Tudi atlet Miro Kocuvan starejši, član štafete 4 x 400 m, ima sina z enakim imenom in poznejšega olimpijca, sam pa je še vedno trener. Njegov varovanec je tudi obetavni mladinski svetovni podprvak Ian Matic Guček, ki je s časom 48,91 sekunde na 400 m ovire avgusta izboljšal 42 let star državni rekord Roka Kopitarja.

Med vsemi slovenskimi udeleženci OI 1972 pa se je kot trener najbolj uveljavil veslač Miloš Janša, tekmoval je v četvercu brez krmarja. Kot tvorec izjemnih slovenskih veslaških uspehov je leta 2000 dobil posebno priznanje športnih novinarjev, postal je trener desetletja, pa tudi številna druga priznanja.

»Na OI 1972 smo načrtovali uvrstitev v finale A in nam to ni uspelo, zato smo bili zelo razočarani. Čez kakega pol desetletja sem začel s trenerskim delom in sledilo je res izjemno obdobje uspehov. Po OI v Londonu 2014 je v našem športu zazevala praznina, sedaj se počasi pobiramo, a do ponovitve starih uspehov bo minilo še veliko časa,« je dejal 72-letni Janša, ki v blejskem klubu še vedno opravlja delo trenerja. Dejal je, da tragičnih dogodkov v olimpijski vasi tedaj ni doživel, ker so veslači pred tem že odpotovali v domovino.

Pod njegovo taktirko sta pred tridesetimi leti 1. avgusta prvo olimpijsko kolajno za samostojno Slovenijo osvojila Iztok Čop in Denis Žvegelj v dvojcu na igrah v Barceloni leta 1992, dan pozneje je bil tretji še veslaški četverec. Janša, po izobrazbi pravnik, je bil trener večine posadk, ki so na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih osvajale kolajne od osemdesetih let prejšnjega stoletja naprej.

Slovenski udeleženci OI 1972:

- atletika (4):
Miro Kocuvan (letnik 1947) Celje
Zdravko Pečar (1950) Celje
Breda Babošek Lorenci (1951) Maribor
Nataša Urbančič Bezjak (1945) Celje

- dviganje uteži (1):
Jože Urankar (1939) Celje

- gimnastika (5):
Janez Brodnik (1944) Golnik
Miloš Vratič (1948) Ljubljana
Milenko Kersnič (1946) Ljubljana
Drago Šoštarič (1942) Maribor
Marija Težak (1957) Ljubljana

- judo (6):
Stanko Topolčnik (1947) SI. Bistrica

- kajak in kanu (6):
Tone Hočevar (1951) Ljubljana
Damjan Prelovšek (1945) Ljubljana
Janez Andrejašič (1939) Ljubljana
Peter Guzelj (1949) Ljubljana
Dušan Tuma (1943) Ljubljana
Franc Žitnik (1941) Ljubljana

- kolesarstvo (2):
Jože Valenčič (1948) Ljubljana
Janez Zakotnik (1950) Ljubljana

- košarka (1):
Vinko Jelovac (1948) Ljubljana

- veslanje (4):
Marko Mandič (1939) Bled
Jože Berc (1944) Bled
Jure Potočnik (1949) Bled
Miloš Janša (1950) Bled