»Bilo je kot v vojni«

Kot deček je preživel drugo svetovno vojno, a enako globoko kot spomin na trupla, ki jih je videl takrat ležati na ulicah, so se mu v spomin vtisnile olimpijske igre v Münchnu, ki se jih je udeležil kot rokometaš vzhodnonemške ekipe. Klaus Langhoff in njegovi kolegi so prebivali v stavbi nasproti tiste, v kateri so na krvavi 5. september pred 50 leti člani palestinske teroristične skupine Črni september za talce vzeli izraelske športnike.

Dvainosemdesetletni nekdanji športnik se še prav dobro spominja, kako je z balkona nemočno opazoval dogajanje, ko so strelci med drugim na ulico odvrgli truplo izraelskega trenerja Mosheja Weinberga, da bi zaostrili in pospešili pogajanja z zahodnonemškimi policisti. »Bilo je kot v vojni,« je za francosko tiskovno agencijo AFP pripovedoval Langhoff. Šok, ki ga je takrat doživel, je bil še toliko hujši, saj so se olimpijske igre tako lepo začele. Klaus Langhoff je bil namreč med redkimi državljani Nemške demokratične republike, ki so jim dovolili potovanje v tujino, zato je prispel v München z velikim pričakovanjem. Toda radost, ki jo je takrat čutil, se je končala v hipu, ko ga je tistega dne ob 5.30 zjutraj zbudil sekretar njihove olimpijske ekipe in dejal: »Klaus, obvesti vse druge igralce. V prostorih Izraelcev je prišlo do streljanja in terorističnega napada.« Ekipi so zapovedali, da ostane v sobah in se ne približuje oknom.

Klaus Langhoff in njegovi kolegi so prebivali v stavbi nasproti tiste, v kateri so na krvavi 5. september pred 50 leti člani palestinske teroristične skupine Črni september za talce vzeli izraelske športnike. FOTO: Tobias Schwarz/AFP

A kmalu je postalo jasno, da niso tarča, zato je začel gledati ven in naposled stopil tudi na balkon, od koder je fotografiral dogajanje. Kot je pokazal na fotografiji, je videl člana palestinske militantne skupine Črni september, ki je bil na straži na strehi, s kalašnikovko, pripravljeno na strel. Tudi vhodna vrata so bila zastražena, tisti član je imel v rokah granato, kot je opisoval. Najbolj ga je presunil pogled na truplo, ki je dolgo ležalo na tleh, preden so ga odpeljali. Teroristi so ubili še dvigovalca uteži Yossefa Romana, preostalih devet članov ekipe so zajeli, toda zgrešena akcija policije se je končala še bistveno bolj tragično; umrlo je vseh devet talcev, skupaj s petimi ugrabitelji in policistom.

Prvič v zgodovini so bile olimpijske igre prekinjene in tudi ekipa vzhodnonemških rokometašev je bila pripravljena, da jih bodo popolnoma odpovedali, a se je takratni predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Avery Brundage odločil, da se morajo nadaljevati. S tako izkušnjo pa se je bilo težko osredotočiti na šport, je dejal Langhoff. Njegova ekipa je izgubila s Sovjetsko zvezo in se naposled uvrstila na četrto mesto. Doma niso doživeli razumevanja: »Štele so le medalje,« je povedal, »za nas v Vzhodni Nemčiji je bilo četrto mesto šok za sistem. Samo prva tri mesta so finančno nagradili.« Vzhodnonemška vlada, ki je bila povezana s Palestinsko osvobodilno organizacijo in sovražna do Izraela, je ugrabitev talcev uradno označila za tragedijo, v medijih pa ta skoraj ni bila omenjena.