Mineva 50 let od pokola izraelskih olimpijcev v Münchnu

V terorističnem napadu je umrlo 11 članov izraelske olimpijske ekipe. Še vedno ni povsem jasno, zakaj se je poskus reševanja talcev v celoti izjalovil, medtem ko sorodniki žrtev še vedno čakajo na uradno opravičilo Nemčije. Osem pripadnikov palestinske teroristične skupine Črni september se je 5. septembra 1972 zgodaj zjutraj prikradlo v olimpijsko vas, kjer je bila nastanjena večina izraelskih športnikov in trenerjev. Tam so ubili enega izraelskega športnika in enega trenerja, ki sta se jim zoperstavila, devet drugih pa so vzeli za talce. Zatem so od izraelskih in zahodnonemških oblasti zahtevali izpustitev 234 palestinskih in arabskih zapornikov.

Na zajetje talcev so se izraelske oblasti odzvale odločno in dejale, da pogajanj s teroristi ne bo, saj bi to po njihovi oceni lahko spodbudilo podobne napade v prihodnosti. Ob tem naj bi Izrael ponudil Zahodni Nemčiji, da v München pošlje posebno enoto izraelskih sil, a so v Bonnu to zavrnili. Kasneje so obstoj takšne ponudbe sicer zanikali. Pogajalci so teroristom med drugim ponudili neomejene vsote denarja, kar pa so ti kategorično zavrnili.

Medtem so se OI, ki so jih organizatorji poimenovali »igre miru in veselja« – da bi izbrisali spomin na igre leta 1936 v Berlinu, zaznamovane z vladavino Adolfa Hitlerja – kljub vsemu nadaljevale. Šele 12 ur po umoru prvega športnika je Mednarodni olimpijski komite (Mok) pod pritiski popustil in igre prvič v zgodovini prekinil.

Storilce izpustili na prostost

Sledil je prvi neuspeli poskus reševanja talcev, ko so se policisti poskušali prikrasti v stavbo v olimpijski vasi. Vendar pa je akcijo v živo prenašala televizija, ki so jo spremljali tudi teroristi. Ti so kasneje pristali na premestitev v Kairo, pri čemer jim je morala Zahodna Nemčija dati stroga varnostna zagotovila. Napadalci naj bi v Egipt poleteli iz bližnjega vojaškega letališča, kjer so oblasti nameravale izvesti novo akcijo reševanja talcev.

Vendar pa zahodnonemški policisti niso bili izurjeni za takšne akcije. Bili so slabo oboroženi, odgovorni pa so napačno ocenili moč teroristov. Povrhu vsega komunikacije med posameznimi skupinicami policistov, razporejenih po letališču, praktično ni bilo. Predvsem zaradi slednjega je na letališču po začetku streljanja prišlo do kaosa. Oklepna vozila so zaradi prometnih zamaškov na letališče prispela zelo pozno, z njihovim prihodom pa se je med ugrabitelji razširila panika, zaradi česar so talce pobili. Skupno je v dogodku umrlo 17 ljudi, od tega šest izraelskih trenerjev, pet športnikov, pet storilcev in en policist.

Tri preživele storilce so aretirali, vendar pa jih je zahodnonemška vlada naslednji mesec po ugrabitvi letala Lufthanse v izmenjavi talcev izpustila. Izraelska vlada je po napadu sprožila operacijo Božja jeza, s katero je izraelsko obveščevalno službo Mosad pooblastila, da izsledi in ubije vpletene v münchenski pokol. 8. septembra je izraelska vojska bombardirala deset baz Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) v Libanonu in Siriji ter ubila okoli 200 palestinskih borcev in 11 civilistov.

Predsednik Moka ni omenil športnikov

Pred tem je 6. septembra na olimpijskem stadionu v Münchnu potekala spominska slovesnost. Takratni predsednik Moka Avery Brundage med govorom, v katerem je hvalil moč olimpijskega duha, umorjenih športnikov ni niti omenil, kar je sprožilo val kritik. Igre so se nato kljub pozivom k njihovi prekinitvi nadaljevale, vendar se je veliko športnikov kasneje samoiniciativno odreklo olimpijskega nastopa in odšlo domov.

Kasneje so družine nekaterih žrtev od Mok večkrat zahtevale, naj športnikom postavi trajno spominsko obeležje, kar pa je ta zavrnil, češ da bi uvedba posebne omembe žrtev lahko »odtujila druge člane olimpijske skupnosti«. Spomin na žrtve je Mok počastil šele tik pred OI leta 2016 v Rio de Janeiru, šele na zadnjih olimpijskih igrah lani v Tokiu pa so spomin na žrtve napada obeležili tudi z minuto molka.

Po napadu so se zvrstile tudi kritike na odzivanje nemške policije in oblasti. Kritike je okrepila tudi odločitev, da ugotovitve uradne preiskave ostanejo tajne do leta 2047. Neodvisne preiskave münchenskega pokola ni bilo, zavrnjene so bile tudi prošnje svojcev žrtev po več informacijah.

Dinamika razčiščevanja dogodkov se je okrepila šele pred kratkim. Pred nekaj dnevi je bil dosežen dogovor s svojci žrtev glede finančne odškodnine. Nemški kancler Olaf Scholz pa je šele v petek izpostavil, da odgovornost za slab odziv na napad nosi tudi Nemčija. V Izraelu so dogovor o odškodnini svojcem žrtev pozdravili.

»Ta sporazum ne more zaceliti ran, vključuje pa sprejemanje odgovornosti s strani Nemčije in njeno priznanje strašnega trpljenja žrtev, ki se jih bomo spomnili prihodnji teden, in njihovih bližnjih,« je sporočil izraelski predsednik Izak Hercog v skupni izjavi z nemškim predsednikom Frank-Walterjem Steinmeierjem.

Dogovor vključuje skupno preiskovalno komisijo, ki bo napad ponovno preučila, kot tudi sprejetje politične odgovornosti v okviru spominske slovesnosti in odškodninske ponudbe nemške vlade, zvezne dežele Bavarske ter mesta München. Ta naj bi po navedbah dpa znašala 28 milijonih evrov. Omenjene slovesnosti se bo v ponedeljek poleg približno 70 sorodnikov žrtev udeležil tudi Herzog, ki bo svoj državniški obisk Nemčije sicer začel že v nedeljo.