V letu, v katerem ni ne olimpijskih iger ne nogometnega prvenstva, velja za največje tekmovanje svetovno prvenstvo v atletiki. Ali pač je veljalo, dokler ta ni zapadla v veliko krizo … Kakorkoli pač, tokratno SP – od danes do nedelje, 6. oktobra – bo prvič na Bližnjem vzhodu, v Dohi se tako še naprej nizajo mundiali, katerih vrhunec bo nogometni 2022, potem ko je v zadnjih letih že gostila telovadce, kolesarje in rokometaše. V Katarju se bo predstavilo devet Slovencev, glavni adut bo
Tina Šutej, ki jo kvalifikacije skoka s palico čakajo že danes.
Slovenska reprezentanca se bo iz Dohe zanesljivo vrnila s kolajno, a ta bo za dosežek s SP 2007, saj bo
Marija Šestak, ki je bila v Osaki v troskoku prvotno peta, zaradi dveh dopinških prekrškov jutri dobila bron. Za prvenstvo v Katarju slovenski cilji seveda ne segajo tako visoko, ponovitev zadnjega SP v Londonu, od koder se je naša ekipa vrnila z enim finalom (
Martina Ratej v metu kopja), se zdi kar realen. »Pričakujemo lahko en ali dva finala, v šprintih je želja preboj v naslednji krog, sicer pa pri vseh najboljši letošnji rezultati,« ocenjuje predsednik strokovnega sveta pri AZS
Vladimir Kevo.
Za povabljenca Kristjana Čeha, evropskega prvaka v metu diska do 23 let, bo to prvo veliko člansko tekmovanje. FOTO: Tadej Regent/Delo
Prvotni zasedbi sedmerice atletinj – Tina Šutej,
Maruša Mišmaš,
Maja Mihalinec, Martina Ratej,
Maruša Černjul,
Anita Horvat in
Barbara Špiler – sta se naknadno pridružila še dva atleta –
Luka Janežič in
Kristjan Čeh –, ki sta bila med zadnjimi 130 tekmovalci s povabili mednarodne zveze, vendar pa to dometa slovenske ekipe ni povečalo. Za Čeha, evropskega prvaka v metu diska do 23 let, bo to prvo veliko člansko tekmovanje, Janežič pa za sabo tako ali tako nima sezone, kot bi si želel, nastop na SP je prekrižal že pred časom, novica, da vendarle potuje v Doho, pa ga je presenetila med dopustom v Italiji …
Še nikdar tako pripravljena
Za slovensko reprezentanco bodo najpomembnejši že uvodni dnevi tekmovanja. Prvi konec tedna se bodo namreč nastopi slovenskih atletov kar vrstili, že danes nastopi čakajo Tino Šutej, Marušo Mišmaš v teku na 3000 m z zaprekami, Marušo Černjul (skorajda natančno pred mesecem si je zlomila roko) v skoku v višino in Barbaro Špiler v metu kladiva. Šutejeva se je prvič na velikem tekmovanju znašla v vlogi glavnega slovenskega orožja, potem ko je za njo odlična sezona, zelo stanovitna, le dober teden dni pred odhodom v Doho je še drugič letos izboljšala državni rekord, na ekipnem DP je namreč preskočila 473 cm. S tem je na svetovni lestvici poletnega dela na 10. mestu.
Maruša Mišmaš je imela v zadnjem obdobju nekaj zdravstvenih težav. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo
»Letošnja sezona je najboljša v moji dolgi karieri. Zelo sem zadovoljna s tem, kako smo stopnjevali formo, pred velikim tekmovanjem nisem bila še nikdar tako dobro pripravljena, kot sem letos. Prav tako tudi cilji niso bili še nikdar tako visoki. Želje da, cilji ne,« je samozavestna Šutejeva, ki sicer o mestih ni želela govoriti, ocenjuje pa, da bi lahko preskočila 480 cm. To bi jo gotovo popeljalo zelo, zelo visoko. Finale bo na sporedu v nedeljo, o uspešno preskočenih kvalifikacijah pa Šutejeva ne dvomi: »Finale je cilj, tu ne obstaja nobena druga možnost.« Čeprav je imela – po odličnem prvem delu sezone – Maruša Mišmaš v zadnjem obdobju nekaj zdravstvenih težav, tudi ona napoveduje lov na finale.
Klimatiziran štadion
Prvenstvo v Dohi, prvo po letu 2003 brez
Usaina Bolta, bo sicer vsekakor nekaj posebnega. Vsa dosedanja so se začela avgusta, v tem obdobju atleti že končajo sezono, a vremenske razmere so pač zamaknile začetek, še vedno pa so temperature te dni blizu 40 stopinj Celzija. Zato prvič na SP ne bo dopoldanskega dela sporeda, bo pa štadion Kalifa klimatiziran, kar naj bi temperaturo znižalo na precej bolj znosnih 25 stopinj.
Seveda pa tega ne bodo deležni maratonci in tekmovalci v hitri hoji, zato tudi njih čaka posebno doživetje, prvi bodo namreč štartali minuto pred polnočjo, drugi pa ob 23.30. Na prvenstvu bo premiero doživela mešana štafeta 4 x 400 metrov, ki je tudi v olimpijskem sporedu Tokia, med približno 2000 tekmovalci iz 210 držav pa bo manjkalo nekaj zvenečih imen. Kot je denimo
Wayde van Niekerk, ki naj bi po slovesu Bolta prevzel vodilno atletsko vlogo, a od SP 2017 sploh ni nastopal, prav tako denimo ne bo maratonskega zvezdnika
Eliuda Kipchogeja, ki se pripravlja na nov poskus teka na 42 km pod dvema urama (12. oktober na Dunaju).
Komentarji