V nadaljevanju preberite:

Pogovarjala sva se na Dunaju, kjer Aleksander Etkind deluje kot profesor zgodovine, nedavno pa je izdal novo knjigo Rusija proti sodobnosti (Russia Against Modernity).

Doktorat iz ruske kulturne zgodovine je zagovarjal v Helsinkih leta 1998. Kot profesor je poučeval na Evropski univerzi v Sankt Peterburgu (1999–2004), Univerzi v Cambridgeu (2004–2013), Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah (2013–2022), lani pa se je na Srednjeevropski univerzi (CEU) na Dunaju pridružil oddelku za mednarodne odnose.

Trenutno preučuje politične vidike antropocena, globalno razogličenje in varnost v vzhodni Evropi. Pred tem je raziskoval številne druge tematike, denimo študije spomina, evropsko intelektualno zgodovino, imperije in dekolonizacijo, rusko zgodovino, psihoterapijo …

- Morebitni razpad Ruske federacije zame ne bi pomenil ponižanja, kvečjemu ravno v tem vidim boljše razmere za razvoj in mir. Manjše države ne bodo sposobne sprožiti takšne vojne, kot jo imamo zdaj, ampak bodo morale v ospredje postaviti razvoj družbe in gospodarstva.

- Nato se je na Finsko razširil zaradi vojne v Ukrajini. Ni se vojna začela, ker bi se najprej širil Nato. Gre za preprosto vprašanje vzroka in posledice. Najprej je bila vojna v Ukrajini, šele nato so ljudje na Finskem in Švedskem glasovali za vstop v Nato. In to v državah, kjer se Natu niso pridružili niti med hladno vojno.

- Največja zmagovalka te vojne je Kitajska, predvsem zato, ker bo imela največje dolgoročne učinke. Kitajska ima delovna mesta in ljudi, zato ima tudi prihodnost. Če si ameriški naftni trgovci manejo roke zaradi naftnih dobičkov, pa je to nevarna kratkovidnost, saj bodo na dolgi rok na istem, kot je zdaj Ruska federacija.

- Karl Marx se je takrat zelo zanimal za krimsko vojno. Pisal je tekste za New York Daily Tribune in sovražil rusko politično vodstvo. Upam si trditi, da na enak način, kot današnje rusko vodstvo sovražijo Ukrajinci: leta 1848 so namreč ruske enote zatrle upor na Madžarskem in ogrozile revolucijo v Nemčiji, v kateri je sodeloval tudi Marx. Carja Nikolaja je Marx videl kot vzvišenega in nazadnjaškega voditelja, ki je samo izgubljal, vendar ga je ruska propaganda poveličevala. Tako je Marx poročal povsem drugače kot nekateri drugi dopisniki, zlasti francoski, ki so se navduševali nad ruskim carizmom.

- Predvsem ima Ruska federacija sposobne ljudi in veliko znanja, zlasti če bo prišlo do reforme izobraževanja. Ruska federacija ima še mnogo drugih industrijskih panog, prav tako ima ogromno kmetijskih površin in gozdov. Za ekološko preživetje je vsekakor koristno, če ima veliko naravnih zemljišč. Vsekakor pa ima Ruska federacija dovolj sposobnih ljudi, ki bi lahko spremenili državo na bolje, če bodo le dobili priložnost. Zaradi vsega tega sem optimist na dolgi rok in precejšen pesimist na kratek rok. Predvsem pa bi rad videl, da bi se zgodovina spreminjala hitreje.