V nadaljevanju preberite:

Ruska vojaška agresija v Ukrajini v marsičem spominja na dogajanje pred tridesetimi leti, ko je razpadala Jugoslavija, toda hrvaški zgodovinar Tvrtko Jakovina je prepričan, da ima sedanje dogajanje na vzhodu precej novih elementov. Hkrati opozarja, da se svet hitro spreminja in da Evropo v bližnji prihodnosti čakajo številne velike preizkušnje, morda celo večje kot vojna v Ukrajini.

Osredotočen je predvsem na zgodovino 20. stoletja, ameriško zgodovino, hladno vojno in gibanje neuvrščenih. Napisal je knjige Socializem na ameriškem žitu (2002), Ameriški komunistični zaveznik; Hrvati, Titova Jugoslavija in Združene države Amerike 1945–1955 (2003), Tretja stran hladne vojne (2011), Trenutki katarze: prelomni dogodki 20. stoletja (2013) in verjetno najpomembnejše delo doslej, življenjepis Budimirja Lončarja Od prednikov do vrha sveta (2020.)

Vedno znova opozarja, da preveč ljudi zlorablja zgodovino in jo prilagaja svojim potrebam. »Iz zgodovine lahko vedno potegnete nekaj, kar ustreza vaši zgodbi. To je njen večni problem,« je zatrdil. Ker se zavzema za objektivno analizo dogodkov na Hrvaškem in v nekdanji skupni državi Jugoslaviji, je pogosto tarča napadov hrvaških radikalnih desničarjev.

- Skoraj neverjetno se zdi, da so Rusi tako narobe ocenili stanje v Ukrajini, še posebno ker so nedvomno imeli široko mrežo proruskih podpornikov in vohunov. V napad na izredno velik prostor, ki je večji od celotne Jugoslavije, so najprej šli v ofenzivo s samo 120.000 vojaki. Za primerjavo – hrvaška vojska je svoje ozemlje osvobajala s 150.000 vojaki. Kot zgodovinar se čudim, kako so najpomembnejše in najbolj dramatične odločitve hkrati tako neumne in slonijo na povsem napačnih podatkih in paranoji. Vse je tako zmedeno, da niti ne vemo, kaj je pravi Putinov cilj, zato je bistveno več možnosti za dolgo vojno kot za prekinitev spopadov v bližnji prihodnosti. Predvsem pa ne bo poraza, vsaj ne takšnega, kot je bil poraz Nemčije v drugi svetovni vojni.

- Rusija je po razpadu Sovjetske zveze sprejela številne katastrofalne gospodarske odločitve. Enako velja za želje po vračanju k carski Rusiji, globoko povezavo s pravoslavno cerkvijo in popolno nasprotovanje idejam LGBT … Na tem je gradila svojo identiteto, kar je delno privedlo tudi do vojne v Ukrajini.

- Svet se spreminja, pri čemer je dogajanje v Ukrajini in Rusiji le ena od sprememb. Če se bo recimo kaj začelo dogajati še v Belorusiji, bo to majhen problem za Evropo v primerjavi s tem, če se bo kaj pomembnega začelo spreminjati na severu Afrike.

- Evropska unija je že v devetdesetih letih pokazala, da nima načrta za ustrezno delovanje v vojnah na lastnem dvorišču. Že med jugoslovansko vojno ni vedela, kaj želi in kako naj ravna, zdaj, trideset let kasneje, se je vse ponovilo z vojno v Ukrajini. Evropa resda načeloma pomaga Ukrajini, toda polno je dvomov in različnih sporočil, nihče ne ve, kako dejansko rešiti problem z dobavo plina, nihče ne zna rešiti niti zagate z Madžarsko …

- Putin, ki ga danes vsi sovražijo zaradi Ukrajine, je isti Putin, ki so se mu pred štirimi leti vsi dobrikali na svetovnem nogometnem prvenstvu. Prav takšno Rusijo in Putina so mnogi vse do zadnjega sprejemali, zato odgovornost nosijo tudi zahodni politiki, a je tudi res, da je težko ne sodelovati z največjo državo na svetu, ki je tako ali drugače nenehno prisotna na mnogih ravneh, med drugim v geopolitiki. Rusija je denimo zelo prisotna v Afriki, Rusi so postali pomemben igralec v Srednjeafriški republiki in Maliju, kjer so prek paravojaške skupine Vagner pridobili močan vpliv.