V nadaljevanju preberite:

Projekt za poročanje o organiziranem kriminalu in korupciji (OCCRP) je neprofitna medijska organizacija in globalna mreža, ki združuje novinarje, medije in preiskovalne novinarske centre s šestih celin. Zgodbe objavljajo v lokalnih medijih ter na svoji spletni strani v angleščini in ruščini. Več poročil so pripravili tudi o korupciji v Ukrajini in Rusiji.

Z Iljo Lozovskim, piscem in urednikom pri OCCRP, sva se prvič pogovarjala pred štirimi leti po umoru novinarja Jana Kuciaka. Slovaški novinar je pri raziskovanju povezav med slovaškim političnim vrhom in italijansko mafijo sodeloval ravno z OCCRP.

Že takrat je Lozovski spregovoril tudi o dogajanju v Rusiji, zato sva tokrat začela tam, kjer sva nazadnje končala – v katero smer bo Putin usmeril Rusijo v sedanjem predsedniškem mandatu. »Nevarno je, da bo spet iskal zunanje konflikte in gradil na domačem patriotizmu. Če doma ne bo poskrbel za izboljšanje razmer, bo še toliko raje razkazoval ruski ponos na svetovnih žariščih. Ruski konflikti v tujini so vedno povezani s krepitvijo njegove javne podobe v Rusiji. Bojim se, da bo ruska zunanja politika postala še agresivnejša, saj ne verjamem, da je Putin zmožen omogočiti ljudem boljše življenje v lastni državi,« je poudaril.

V vseh postsovjetskih državah je opazno, da niso naredili napredka z razvojem neodvisnih inštitucij, ampak je na vseh ravneh ostala zelo močna korupcija.

Korupcija je ogromen ukrajinski problem, vendar to nikdar ne more biti razlog za rusko vojaško invazijo. Še posebno ne, ker je Ukrajina po letu 2014 naredila precej korakov naprej pri preganjanju korupcije s številnimi reformami. Ukrajina je po letu 2014 boljša država kot prej. In nič od takšnega napredka trenutno ni možno v Rusiji.

Oligarhi imajo bistveno večjo moč v Ukrajini kot v Rusiji. Še v devetdesetih so imeli ogromno moč tudi v Rusiji, toda Putin je s pomočjo tajnih služb centraliziral oblast in vse oligarhe spravil pod svoj nadzor. Pri tem nikakor ni omejeval njihovega bogastva, a je zelo omejil njihovo politično moč. Putinovo pravilo je jasno – lahko si bogat, toda v politiko se ne vmešavaj mimo mene.

Za Evropo je pomembno, da omogočimo varnost vsem, ki so ogroženi v Rusiji. Dober primer so ruski novinarji. Nedavno smo lahko brali pričevanje ruskega vojaka, kako so ubijali ukrajinske civiliste, kar bi zelo težko naredil kdorkoli drug razen ruskega novinarja. Prav zato kolektivna prepoved ni primerna.

Če je ruska vlada pri zavzetju Donecke in Luganske ljudske republike še lahko pripovedovala ideologijo, da gre za območja, kjer prevladujejo rusko govoreči ljudje, in so zavzetje Krima zagovarjali, da nikoli ne bi smel biti ukrajinski – in že v teh primerih gre za kršenje mednarodnega prava –, ni prav nobenega opravičila za sedanjo vojaško agresijo. To je zgolj in samo vojaška okupacija in čisto nič drugega.