Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Protislovja sodobnega varstva narave

Po tisočletjih antropogenega spreminjanja ekosistemskih danosti v biocenozah se človekov odnos do narave osredotoča na njeno varstvo.
Nutrije na bregu Ljubljanice: spontano naselitev tujerodnih vrst skrbniško razumemo kot grožnjo domorodni favni in flori, zanemarjajoč temeljno naravno pravico vsakega živega bitja, da si samo izbira mesto nastanitve. FOTO: Dejan Javornik
Nutrije na bregu Ljubljanice: spontano naselitev tujerodnih vrst skrbniško razumemo kot grožnjo domorodni favni in flori, zanemarjajoč temeljno naravno pravico vsakega živega bitja, da si samo izbira mesto nastanitve. FOTO: Dejan Javornik
Iztok Geister
9. 9. 2023 | 05:00
24:11

V članku lahko preberete:

Mar ni presenetljivo, da psu, živalski zvrsti, vzrejeni iz volka, lahko zaupamo varstvo ovac? Seveda je tudi ovca vzrejena iz divje zarodne vrste, muflona, kar pomeni, da sta oba s psom izrojena, nekako prisiljena v nenaravno, lahko bi rekli tudi edensko sožitje. Tako nas tudi ne sme preveč čuditi, da je dandanes, po desettisočletjih lova na divje živali, človeku zaupano njih varstvo, kar nasploh velja za civilizacijsko pridobitev, če ob tem zanemarimo pregovor, da volk dlako menja, nravi pa ne.

Seveda se z argumentom ohranjanja naravnega ravnovesja za varuha narave ne razglašajo le lovci, ampak z znanstveno opolnomočenostjo tudi vsi, ki imajo po strokovni plati karkoli opraviti z njo. Spričo medijske osveščenosti o potrebi, če ne kar nujnosti ohranjanja narave v mejah splošne sprejemljivosti pa želijo po svojih laičnih močeh k temu nekaj prispevati tudi drugi njeni ljubitelji.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine