Izumiranje rastlinskih in živalskih vrst je zahtevnejša tema, kot se zdi na prvi pogled, še posebno v povezavi z modno okoljsko zaskrbljenostjo.
Galerija
Svetohelenski deževnik (Charadrius sanctaehelenae), edina endemična vrsta ptice, ki je preživela renesančno odkritje otoka Sv. Helena. FOTO: Otto Plantema
V nadaljevanju preberite:
Razloge za izumiranje ptic in iskanje odgovornosti za to, kar se je že zgodilo in se še dogaja po svetu – v dobri veri, da že samo številke povedo več kot dovolj –, pogosto dojemamo brez upoštevanja zagonetnega predzgodovinskega in zgodovinska dogajanja in brez poznavanja zapletenih okoljskih podrobnosti.
Izumiranje tako ali drugače zadeva vsa živa bitja, širša javnost pa najbolj občutljiva, kadar teče beseda o bitjih, ki so ji po čustveni plati najbližja. Mednje spadajo tudi ptice, pa ne zato, ker nekatere med njimi, zlasti v tropskih predelih, opravljajo vlogo opraševanja rastlin in bi njihovo izginotje – kakor izginotje čebel, čeprav te še zdaleč niso edine opraševalke med žuželkami – posredno prizadejalo tudi ljudi, ampak zaradi njihove mitske vloge, poznane v vseh kulturah od pradavnih dni. Zato je ptica več kot le beseda, kadar jo izgovarjamo in zapisujemo posplošeno, in veliko več kot pojem, če jo konkretiziramo s pridevniškim prilastkom. Iz previdnosti pred zanesenostjo je najprej potreben popravek naslova: ptice umirajo, izumirajo pa njihove vrste.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITE Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji