V nadaljevanju preberite:

Predlog zakona o uresničevanju javnega interesa v kulturi naznanja še eno zapravljeno priložnost. Najavlja novo kuliso za uveljavljanje določenih interesnih skupin.

Predlog novega zakona stopa po že utečeni proti k še večji marginalizaciji kulture. Miselno obzorje predlagateljev zakona namreč ne seže prek cehovskih interesov »producentov kulturnih dobrin« (kulturnikov), saj očitno niso pomislili, da obstajajo onkraj interesov kulturnikov morda tudi interesi in potrebe »porabnikov« kulturnih dobrin (občinstva) ter interes ambicioznosti slovenskega kulturnega prostora.

Bomo kdaj zmogli uvesti jasne kriterije javnega financiranja in vzpostaviti kontrolne mehanizme nad delom raznih komisij, ki glede na veljavne predpise marsikdaj prav po »domačijsko« razdeljujejo sredstva?

Tu pa se pojavlja neprijetno vprašanje, kakšna je naša kulturna »ponudba«. Kdaj smo si lahko pri nas nazadnje ogledali mednarodno pomembnejšo razstavo? Še dobro, da Trst, Gradec in Benetke niso predaleč!