V kolumni preberite:

- Težko bi rekla, da so bili umetniki in umetnice iz zgodovine umetnosti privilegirani. Večinoma beremo o težkih zgodbah, pomanjkanju, bolečini, duševnih pretresih, notranjih bojih, in ja, tudi bojih z odvisnostjo. Vsem je skupno iskanje lepote, iskanje presežnega, kopanje po temnih kotičkih človeške duše, da bi svetu dali morda vizijo, kompas, morda preprosto občutek, da nismo sami, da se je nekdo, nekje, pred sto, dvesto ali petsto leti spopadal s podobnimi vprašanji kot mi danes.

- Nedavno se je pojavil zanimiv zapis, da je bila Julija Primicova, ne »oddaljena lebdeča muza«, v resnici žrtev ostarelega, pijanskega zalezovalca, ki ga poznamo kot Franceta Prešerna.