Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Nekaj malega o muzah

Videti Doro Maar zgolj kot žrtev Picassa je kljub vsemu preveliko posploševanje, s tem ji vzamemo njeno moč, moč odločanja, njeno osebnost.
Kaj bi bilo z vsemi temi ženskami, ki smo jim rekli muze, če bi ustvarjale v tem času? Na fotografiji Pablo Picasso in Dora Maar leta 1937 FOTO: arhiv Dela
Kaj bi bilo z vsemi temi ženskami, ki smo jim rekli muze, če bi ustvarjale v tem času? Na fotografiji Pablo Picasso in Dora Maar leta 1937 FOTO: arhiv Dela
24. 9. 2022 | 05:00
10:04

V kolumni preberite:

- Težko bi rekla, da so bili umetniki in umetnice iz zgodovine umetnosti privilegirani. Večinoma beremo o težkih zgodbah, pomanjkanju, bolečini, duševnih pretresih, notranjih bojih, in ja, tudi bojih z odvisnostjo. Vsem je skupno iskanje lepote, iskanje presežnega, kopanje po temnih kotičkih človeške duše, da bi svetu dali morda vizijo, kompas, morda preprosto občutek, da nismo sami, da se je nekdo, nekje, pred sto, dvesto ali petsto leti spopadal s podobnimi vprašanji kot mi danes.

- Nedavno se je pojavil zanimiv zapis, da je bila Julija Primicova, ne »oddaljena lebdeča muza«, v resnici žrtev ostarelega, pijanskega zalezovalca, ki ga poznamo kot Franceta Prešerna.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine