V nadaljevanju preberite:

Ljubljanski grad je danes trdno usidran v zavest Ljubljančanov, četudi morda tja redko zaidejo. Z lanskimi skoraj milijon dvesto tisočimi obiskovalci je ena najbolj obiskanih turističnih točk v državi. Tam se ljudje poročajo, obedujejo, uživajo v jazz večerih, poletja krajša kino pod zvezdami, poleg lutkovnega muzeja vabijo razstave, vodstva in drugi najrazličnejši dogodki, na pogovor ob kavi tudi grajsko dvorišče ali razgledna ploščad s pogledom na Kongresni trg. Za svojimi zidovi skriva grajsko vinsko klet, okoli njega pelje krožna pot, že poldrugo desetletje se je tja mogoče povzpeti s tirno vzpenjačo, ob trasi pa je nedavno zrasla hiša Na Stolbi z novimi pisarniškimi prostori za del zaposlenih in studiema za gostujoče umetnike.

Grajski hrib in grad sta z vsemi temi arhitekturnimi in tudi programskimi intervencijami arhitektov Majde Kregar, Eda Ravnikarja ml. in Mihe Kerina oziroma biroja Ambient v dobrega pol stoletja postala del mestnega življenja in dogajanja, kakor so si avtorji zamislili že v natečajni nalogi daljnega leta 1969. Celovita prenova in revitalizacija Ljubljanskega gradu še zdaleč ni vse, pod kar se samostojno ali kot del avtorske skupine podpisuje Majda Kregar. Je pa zagotovo njen osrednji življenjski projekt.