V nadaljevanju preberite:

Dragi prijatelj,

naj kar nadaljujem tam, kjer si končal, ker ne pozabiva; »podaja soigralcu je komet, ki drvi skozi vesolje«, je zapisal Muanis, jezen nase, ker na tekmi ni zbral dovolj podaj. In zdaj smo mi tukaj zato, da ga podamo naprej. To je tudi najina obveza, dragi Goran. Zame vse bolj mamljiva in osvobajajoča obveza.

Seveda, tudi sam bi z lahkoto verjel, da bi kolumbijski gverilci raje zamudili revolucijo kot pa največjo nogometno zmago Kolumbije v njeni zgodovini, ne bi pa recimo verjel, da je Argentina pravkar izgubila s 5:0, in to proti tej isti Kolumbiji, tega preprosto ne bi verjel; tako kot težko verjamem, da je mogočna Brazilija pred dnevi izgubila proti Urugvaju in tako pustila Argentino samo, kar je skorajda nedopustno, ker to je vendarle najbolj popolna nogometna dvojina, kar jih je na tem svetu. Navijači Milana in Interja, Crvene zvezde in Partizana, pa obeh Manchestrov mi bodo seveda ugovarjali, a tako je in nič drugače. Vsaj tam, kjer je nogomet zrcalna preslikava človeških usod, kot si to čudovito povedal, je nedvomno tako.