V nadaljevanju preberite:

Nekoč sem upal, da nas bodo leta spametovala in bo želja po ničvrednih zmagah izhlapela, a kaj ko moj oče in njegovi prijatelji pri svojih sedemdesetih in kusur letih še naprej zverinsko tulijo drug na drugega, ker nekdo ni podal žoge takrat, ko bi jo moral. Poskušam razumeti, a se mi zdi, da ne bom nikoli razumel.

Kot ni tega mogla razumeti prijateljica Tijana. »To so odrasli ljudje!« je kriče ponavljala, ko je gledala, kako se eno prejšnjih nedelj gledališčniki in filmarji dobesedno koljemo med sabo na zdaj že tradicionalnem Šugmanovem memorialu, košarkarskem turnirju, ob katerem se umetniki spominjamo velikega Šugija, ki je imel košarko skoraj tako rad kot gledališke odre ...