Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Sobotna priloga

Težko je opisati občutek, ko pod vodo vstopaš v nekoč enega največjih mest sveta

Že v devetdesetih je El Maguid predvidel, da morajo biti v Aleksandrijskem zalivu pod vodo ostanki helenističnega mesta, ki ga je ustanovil Aleksander Veliki.
Mohamed Abd El Maguid, pionir egiptovske podvodne arheologije. Potapljati se je začel zaradi arheologije, ker je skupaj s kolegi že pred tremi desetletji  predvideval, da morajo biti v Aleksandrijskem zalivu pod vodo še ostanki helenističnega mesta, ki ga je ustanovil Aleksander Veliki, z vsemi palačami, templji in kipi bogov iz časa ptolemajske dinastije. FOTO: Jan Ciglenečki
Mohamed Abd El Maguid, pionir egiptovske podvodne arheologije. Potapljati se je začel zaradi arheologije, ker je skupaj s kolegi že pred tremi desetletji  predvideval, da morajo biti v Aleksandrijskem zalivu pod vodo še ostanki helenističnega mesta, ki ga je ustanovil Aleksander Veliki, z vsemi palačami, templji in kipi bogov iz časa ptolemajske dinastije. FOTO: Jan Ciglenečki
7. 12. 2024 | 05:02
8. 12. 2024 | 08:24
32:27

V nadaljevanju preberite:

Dr. Mohamed Abd El Maguid je pionir egiptovske podvodne arheologije, generalni direktor Centralnega oddelka za podvodno arheologijo in starine in nekdanji direktor Velikega egipčanskega muzeja v Kairu. Kot sogovornik izžareva notranji mir, ki se nenavadno prepleta z enciklopedičnim znanjem in strastjo, s katero govori o novih odkritjih in raziskovanju podvodnega mesta v neoprenski obleki.

Imela sem privilegij, da sem se lahko pridružila odpravi slovenskih raziskovalcev s filozofske fakultete, ko nas je dr. Mohamed Abd El Maguid vodil po obnovljenem grško-rimskem muzeju v Aleksandriji. Skozi dvorane muzeja smo vstopali v različne časovne plasti mesta, ki ga je ustanovil Aleksander Veliki, prek gradnje svetilnika na Farosu, številnih templjev, kipov Izide, božanstva Serapisa, kipov sfing in ptolemajskih kraljic in kraljev, skozi bogato koptsko dediščino zgodnjega krščanstva in na koncu, v eni od zadnjih dvoran, pregledali bogate artefakte, sfinge, amfore, številna sidra, ki jih je sam in skupaj s kolegi, podvodnimi arheologi, v zadnjih tridesetih letih potegnil iz Aleksandrijskega zaliva.

Po koncu predavanj delavnice o ohranjanju koptske dediščine, ki jo je skupaj s kolegi z Univerze v Oxfordu in Aleksandrijske knjižnice vodil profesor antične in zgodnjekrščanske filozofije dr. Jan Ciglenečki, sva z dr. Abd El Maguidom sedla na teraso kavarne Bibliothece Alexandrine, sodobne naslednice znamenite Aleksandrijske knjižnice, največjega središča znanja in kulture, v katerem so raziskovali in ustvarjali vsi veliki umi helenizma.

Zdaj je ta moderna knjižnica impresiven znanstveno-kulturni center, s predavalnicami, muzeji, galerijami, z obsežno knjižnico, na njeni ploščadi vrvi od mladih ljudi ...

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine